Stara sem oseminpetdeset leti in živim v razmerah, ki so težke. Pred dnevi se mi je zgodilo, da me je mož hudo prizadel in takrat se mi je vse telo temu uprlo. Kar sama od sebe sem začela jokati, najprej bolj potiho, potem pa vedno bolj glasno in krčevito. Nisem in nisem mogla umiriti joka, telo se mi je stresalo, prevzemal me je obup . Ko sem popila čaj in pomirjevalo, sem zaspala. Toda od takrat me vsaka, najmanjši problem spravi v jok. Solze mi kar same tečejo iz oči, sem apatična, vse me razžalosti, ne morem se pomiriti.
Saj delujem kolikor toliko normalno, vse postorim, toda v meni je nekaj, česar ne morem spraviti iz sebe. Kot bi mi vsi delali krivico, kot bi ne delali kar jaz želim, kot da nisem sokriva za težke razmere v družini. Me razumete, jaz takega stanja kot je v naši družini, ne sprejemam, ne znam pa ga spremeniti in nenadoma sem žačela kriviti družinske člane, da meni delajo krivico. Vem, da sem soudeleženka kaotičnega stanja, brezposelnost, gostilna, pasivnost, toda moje telo in moja duša se upirata tako, da neprestano jočem.
pot

Pozdravljeni,

dobila sem vtis, da ste se zdaj začela resnično zavedati svoje odgovornosti in ste jezna, nase, na svojo družino ker pravtako nič ne ukrepa in na cel svet, ker se morate spoprijemati z tako resnimi težavami.
Morda ste pričakovala, da bo nekdo drug zavihal rokave in zdaj se zavedate, da tega ne boste videla. Morda ste samo upala, da bo težava sama izzvenela, da se bo nekako, vse uredilo, ampak se ni…

Prvi nasvet za vas je naslednji. Poskušajte videti svojo situacijo iz drugega kota. Včasih nam ob tem pomaga pogovor z nekom ki ni osebno vpleten in zna poslušati. Lahko pa enostavno greste na en doooolg sprehod, če je potrebno na cel dan in premislite. Kaj lahko vi spremenite, kaj lahko vi ukrenete. O drugih ne razmišljajte,, drugi vam bodo v spremembah sledili, ali ne bodo. Na to ne morete vplivati.

Drugi nasvet je: naredite načrt. Spremembe se ne dogajajo čez noč. Načrtujte male spremembe, vendar bodite vztrajna. Namesto v gostilno pojdite na hitri sprehod, družite se z ljudmi (izljučno s treznimi), poiščite kakšno priložnostno delo, nasmehnite se. Načrtujte si dan, tako da boste na koncu utrujena, ampak ponosna nase. Poskrbite za redno i zdravo prehrano. Naredite red okrog sebe in v sebi,

Tretji: ne obupajte, bodo slabi dnevi in jih je treba premagati, tako kot dobri, tudi slabi bodo minili, saj nič ni za vedno…Živite tukaj in zdaj, o preteklosti ne razmišljajte, o prihodnosti ne skrbite.

Lep pozdrav,