Pozdravljena Karmen!

O uvajanju goste hrane sem prebrala že kar veliko, me pa vseeno nekaj stvari še zanima. Trenutno hčerko še polno dojim (stara je 5 mesecev) in jo nameravam vsaj še en mesec. Po dopustu pa bom začela z uvajanjem goste hrane. Vem, da gre na začetku predvsem za spoznavanje okusov, ter naj bi otrok pojedel le kakšno žličko določene hrane, zanima me sledeče: ali naj otrok cel teden poskuša samo eno vrsto hrane (zaradi alergij) ali lahko en dan eno vrsto, čez kakšne dva dni drugo,… Pri kolikih obrokih naj se na začetku ponudi gosto hrano (zjutraj in zvečer verjetno ne, kaj pa pri ostalih treh čez dan), ter ali je bolje pred , med ali po dojenju? Kolikšen naj bi bil obrok, ki bi nadomestil en obrok dojenja (koliko naj bi otrok pojedel) in ali je potrebno vedno po obroku ponuditi otroku tudi dojko (če se npr. ni dovolj najedel)?
Upam, da ni preveč natreseno vse skupaj ampak kar malo s strahom pričakujem dan, ko bom začela s tem, ker se moja pikica tako rada doji in nama je zelo luštno, po drugiu strani se pa že komaj čakam, da jo bom lahko opazovala pri njenih novih vragolijah, saj že sedaj vneto cmoklja in se oblizuje kadar jem kaj v njeni prisotnosti. Ja pa še to – sem brala, da je to tudi eden od znakov, da je otrok pripravljen na gosto hrano, ampak verjetno ni nič narobe, če bo še en mesec samo “cedila sline” kajne?

Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Barbara

Draga Barbara,
dobrodošla v svetu goste hrane! Kako hitro minejo meseci, kajne? In ko začnemo z gosto hrano naenkrat ugotovimo, kako je bilo (kljub morebitnim težavam) dojenje vseeno tako zelo enostavno, ko se je dojenček samo dojil…

*** zanima me sledeče: ali naj otrok cel teden poskuša samo eno vrsto hrane (zaradi alergij) ali lahko en dan eno vrsto, čez kakšne dva dni drugo,…
Če imate v družini zgodovino alergij uvajajte hrano počasi in le po eno vrsto hkrati. V času, ko začne otrok uživati prvo gosto hrano ni natančno pomembno, s katero točno določeno hrano začnemo. V različnih kulturah in pri različnih narodih se prva hrana močno razlikuje. Najpomembneje je le to, da se izogibamo visoko alergenim živilom, kot so jajčni beljak, jagode, kravje mleko in izdelki iz žit z glutenom (pšenica, rž, oves, ječmen). Če otrok sedi poleg vas pri mizi in med vašim kosilom zagrabi krompir z vašega krožnika pazite le, da ne bo prevroč in mu pustite, da ga okuša ali poje. Prav tako ni posebne potrebe, da bi otrok jedel točno določeno živilo le točno določen čas. V nekaterih reklamnih materialih proizvajalcev otroške hrane lahko preberemo, da naj otrok je prvi teden samo jabolko, drugi teden samo korenček, tretji teden kombinacijo obojih, itd… Uvajanje enega samega živila na začetku je pomembno le zato, da lažje ugotovimo morebitne alergijske reakcije na določeno živilo.

*** Pri kolikih obrokih naj se na začetku ponudi gosto hrano (zjutraj in zvečer verjetno ne, kaj pa pri ostalih treh čez dan), ter ali je bolje pred , med ali po dojenju? Kolikšen naj bi bil obrok, ki bi nadomestil en obrok dojenja (koliko naj bi otrok pojedel) in ali je potrebno vedno po obroku ponuditi otroku tudi dojko (če se npr. ni dovolj najedel)?

Veliko mater v začetku uvajanja goste hrane močno skrbijo tehnične podrobnosti. najprej dojke ali najprej gosta hrana. Kako, koliko časa,…? Če lepo in brez problemov dojite in če otrok lepo sprejema gosto hrano to sploh ni važno in pomembno. Včasih tudi ni pomembno, da pri enem obroku dobi oboje. Če pa je otrok hudo lačen, bo vseeno bolje, da ga najprej podojimo vsaj na eni strani in mu šele nato ponudimo gosto hrano, saj otroci ob hudi lakoti nimajo potrpljenja za na začetku počasne postopke ob uvajanju goste hrane.

*** saj že sedaj vneto cmoklja in se oblizuje kadar jem kaj v njeni prisotnosti.Ja pa še to – sem brala, da je to tudi eden od znakov, da je otrok pripravljen na gosto hrano, ampak verjetno ni nič narobe, če bo še en mesec samo “cedila sline” kajne?
Otrok lahko začne z gosto hrano takrat, ko pokaže več znakov pripravljenosti, ni pa nujno da vse obvlada.

Prilagam besedilo mojega članka, verjetno vam bo odgovorjeno še na kakšno vprašanje…

Po priporočilih naj bi se namreč z gosto hrano začelo šele po dopolnjenem šestem mesecu otrokove starosti oz. takrat, ko on pokaže znake zrelosti za gosto hrano. Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri 6. mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Tudi če je otrok mlajši od šest mesecev in je “osvojil” nekatere znake za pripravljenost na gosto hrano, nikar ne hitite. Zdrav dojenček, ki je “zrel” za gosto hrano, naj bi:
– samostojno in dobro sedel
– imel razvito koordinacijo roke-usta
– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
– otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
– je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
– dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
– kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
– nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini)

PRIPOROČILA, KAKO ZAČETI Z UVAJANJEM GOSTE HRANE

Različni narodi in različne kulture priporočajo in uporabljajo zelo različna živila za dojenčkovo prvo hrano. Pri nas zdravniki in strokovnjaki ponavadi priporočajo, da začnemo s surovimi zelenjavnimi in sadnimi sokovi ali s skuhanimi riževimi kosmiči. V Ameriki ponavadi pričnejo s pretlačeno banano. V Angliji staršem odsvetujejo pričetek z naravnimi, sadnimi in zelenjavnimi (surovimi) sokovi in priporočajo, da je prva hrana kuhana. Kljub vsemu, veljajo neke splošne, priporočene smernice, do katere starosti otroka, določena hrana NI primerna. Do enega leta starosti tako otroci ne smejo uživati jajčnega beljaka (jajčni rumenjak ponudimo dojenčku po osmem mesecu starosti, celo jajce pa po dopolnjenem enem letu), kravjega mleka in izdelkov iz KML, žitaric, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž). Pekoče začimbe, sol, sladkor, jagode, močnejša maščobna živila, lešnike, med, hrenovke in klobase (ker vsebujejo preveč soli in dodatkov ter ovoj, ki mu dojenček s svojim žvečenjem ni kos), grozdje, pokovko ter sladkarije (žvečilni gumiji, trdi bonboni). Še posebej velja to priporočilo za kravje mleko, ki je na jedilniku slovenskih otrok mnogo prezgodaj. Kravje mleko lahko po dopolnjenem 9. mesecu starosti uporabljamo le kot dodatek pri kuhi (pri pripravi pire krompirja ali polente), dovoljeni so polnomastni mlečni izdelki (sir, jogurt, skuta). Tudi LCA jogurti za otroke še niso primerni. Kravje mleko je težko prebavljivo, vsebuje preveč beljakovin in kalcija, fosforja, natrija, klora in kalija ter premalo vitamina C, vitamina E, železa, bakra in nasičenih maščob. Presežek beljakovin in mineralov obremenjuje ledvice ter lahko povzroči dehidracijo in celo krvavitve v črevesju.

MESO je na dojenčkov jedilnik uvedeno precej zgodaj (pred prvim letom) zaradi visoke vsebnosti železa in beljakovin. Družine, ki se prehranjujejo vegetarijansko morajo beljakovine nadomestiti iz drugih virov (stročnice, tofu,..). Mesa ni potrebno sekljati v multipraktiku, dovolj bo, če bo mehko skuhano ali pečeno in narezano na zelo drobne koščke. Prav tako kot ostalo hrano, ponujamo otroku meso zelo počasi in postopoma, najprej mu ponudimo le eno vrsto mesa. Otroku, ki sedi za družinsko mizo lahko ponudimo v glodanje tudi kosti od pečenke, katere se še držijo koščki mesa. Pazimo, da kost nima ostrih delcev ali koščkov nalomljene kosti. Otrok bo kost z užitkom grizljal in sesal, obenem pa bo zelo dobro razvijal koordinacijo čeljustnih mišic.

RIBE so odličen vir beljakovin in jih otroci zlahka jedo. Toda pri morskih ribah moramo biti previdnejši, saj so lahko močan vzrok za alergije. Če v vaši družini nimate zgodovine alergijskih težav in vaš družinski jedilnik že normalno vsebuje ribe, jih otroku le ponudite. Pazite pri kosteh in vsak majhen košček ribe pazljivo preglejte med svojimi prsti, preden ga ponudite otroku.

POLNOZRNAT KRUH IN ŽITARICE
V osnovi naj velja priporočilo, da se prvih devet mesecev do enega leta izogibamo vsem žitaricam, ki vsebujejo gluten. Najbolj pogosto uporabljane žitarice z glutenom so: pšenica, rž, oves, ječmen in pira.

Skorje kruha so odlična hrana za vaše malčke, ki bi jih zaradi rasti zob kar naprej drgnili ob svoje dlesni in ga žvečili. Skorjica kruha je lahko zelo priročna za čas med obroki in v času, ko ravno pripravljate kosilo. Malce večji dojenček se od nje ne bo nasitil, bo pa z veseljem podrgnil boleče dlesni. Če v svoji kuhinji uporabljate kuhane žitarice, jih otroku, ki je starejši od devet mesecev ali še bolje – blizu prvemu rojstnemu dnevu, lahko ponudite. Pazite, da žitaricam ne boste dodajali sladkorja in kuhajte jih na vodi, ne na kravjem mleku (npr. pšenični zdrob – gris). Izogibajte se mešanicam žit ali kosmičev, dokler otrok ni poskusil že posameznih sort. Pri nas starši zelo radi kupujemo že pripravljene kaše iz sedmih žitaric. Preden jo ponudite svojemu otroku, poskrbite, da bo prej seznanjen z vsako žitarico posebej. Že pripravljene, otroške žitne kaše nimajo velike prehrambene vrednosti, ker so že visoko predelane poleg tega pa so precej drage. Najboljše žitne kaše so sveže skuhane, domače kaše.

Ko otrok že zna dobro jesti in se mu hrana ne zatika več, mu lahko na kruh namažete marmelado in mu ponudite za zajtrk.

SVEŽE SADJE
Surovo jabolko ali hruško lahko olupite in narežete na rezine, ki jih majhne ročice lahko lepo držijo. Lahko jih tudi nastrgate z nožkom za lupljenje in strganje in jih takoj ponudite otroku. Primerno prvo sadje so tudi surove breskve in marelice, slive, lubenice ali melone, avokado, banane ter borovnice. Še najbolje je, da otroku ponudimo sezonsko sadje. Če sadje kupujemo, ga obvezno olupimo, saj je takšno sadje lahko močno škropljeno. Otrokom starejšim od osem mesecev, lahko ponudimo druge vrste sadja, le pri jagodah pazite, ker so zelo alergene. Zaradi alergogenosti pazimo tudi pri citrusih (pomaranče, limone, grepfruit, kivi). Otrokom ponudite sadje v kar najbolj naravni obliki, ker je sadje sladko, dodatno slajenje ni potrebno. Izogibajte se že kupljenim, sladkim sadnim kompotom. Ponavadi so preveč sladki in imajo zelo nizke prehrambene vrednosti. Tudi suho sadje, kot so rozine, fige in dateljni v prvem otrokovem letu niso najprimernejše zaradi velike koncentracije sadnega sladkorja in ker se močno lepijo med zobe in lahko povzročajo zobni karies.

ZELENJAVA
Zelenjava ohrani največ prehrambene vrednosti, če je skuhana na sopari in le toliko, da je zmehčana in še hrusta. Tudi surova zelenjava je zelo dobra, kot je npr. nariban korenček. Nariban korenček lahko zmešamo z jabolkom in ponudimo otrokom. Ta okus imajo otroci zelo radi. Majhni otroci imajo tudi zelo radi grah in fižol, ker sta prijetnega okusa. Pazimo, da so stročnice dovolj kuhane in še posebej bodimo pozorni, ko jih otrok uživa zaradi nevarnosti zadušitve. Ko začnemo uvajati koščke zelenjave v otrokovo prehrano se lahko zgodi, da bomo cele, neprebavljene koščke zelenjave našli tudi v otrokovi plenički. Zelenjava, četudi je skuhana, je težje prebavljiva od ostalih živil.

Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov C, A in B, mineralov, folne kisline, fitokemikalij in ostalih zaščitnih snovi, ki varujejo otrokovo zdravje. Vsebujeta malo beljakovin ter spadata med živila z nizko energijsko gostoto. Ker otrok v prvem letu življenja večino energije zaužije z mlekom, predstavljata sadje in zelenjava le okusen in zdrav dodatek.

JAJCA
Jajca so zelo pogost povzročitelj alergij, še posebej to velja za jajčni beljak. Zato je najbolje, da z uvajanjem jajc kot samostojnega živila počakate do otrokovega prvega rojstnega dne. Jajca so pogosto tudi skrito živilo ali dodatek v drugih zvrsteh živil (npr. v testeninah, piškotih, kot dodatek jajčni lecitin,…). Ko otroku predstavimo živilo – jajce, je najbolje, da ga trdo skuhamo in mu najprej ponudimo samo rumenjak. Najprej mu ponudimo le četrtino žličke rumenjaka in tekom tedna količino povečujmo, če otrok nima težav. Ko bo otrok užival celo jajce že kakšen mesec, mu ponudimo stepena jajca, ki so odlična hrana “za majhne prstke”.

KRAVJE MLEKO IN DRUGI MLEČNI IZDELKI
Če imate v družini zgodovino alergij, se kravjega mleka in izdelkov iz kravjega mleka preventivno popolnoma izogibajte najmanj do otrokovega drugega rojstnega dneva. Edino mleko, ki ga do te starosti otrok potrebuje je še vedno materino mleko. Če mati ne doji več, naj otroku ponudi prilagojena mleka, primerna za to starost. V nekaterih delih sveta odrasli mleka sploh ne uživajo (Azija) ampak uživajo druga živila, ki so pomemben vir kalcija, tako da so prav tako dobro prehranjeni. Sirčke, naravne jogurte in skute ponudimo otroku po devetem mesecu starosti, če v družini nimate zgodovine alergij. Novejše raziskave kažejo, da prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom lahko povzroči krvavitve v želodcu in črevesju, odi do izgubljanja železa (anemije), prevelike količine beljakovin in soli v otrokovem telesu in večjo dovzetnost na alergije na mleko.

In še povezave:

Karmen!

Najlepše se ti zahvljujem za odgovor, me pa zanima še nekaj glede možne alergije na kravje mleko. Hči ima namreč že kar nekaj časa zelo tekoče blato, vmes je tudi sluz. Analiza blata je izločila možnost bakterijske okužbe. Ali je lahko to znak alergije na kravje mleko (na mojem jedilniku je namreč zelo veliko mlečnih jedi in mleka), nekaj časa sem izločila iz moje prehrane samo mleko, ampak ni bilo opazno nobene spremembe. Imam pa že od njenega rojstva enake prehranjevalne navade – izogibala sem se samo nekaj jedem, ki naj bi povzročale krče – tako, da mleka nisem uvedla šele sedaj.

Še enkrat hvala in pozdrav,
Barbara