Postala bom zdrava in najsrečnejša verzija same sebe!
Zdravo, sem Pupa. Simpatična, trmasta, svojeglava in nasmejana, a globoko v sebi popolnoma nezadovoljna s svojim življenjem!
Težave s telesno težo me spremljajo že dolgo. Spominjam se jih po ovitkih čokolad, čipsa in drugih sladkih ter slanih pregreh, ki sem jih nekaj časa spretno skrivala pred svojimi starši. Moje težave pa so se še stopnjevale. Posebej težko je seveda bilo v najstniških letih. Takrat, ko so se dekleta začela ličiti, urejati, zabavati. Medtem ko so odhajale na žurke, sem jaz ostajala doma. Sama. Vedno bolj oddaljena od družbe in zagrenjena.
Dolgo sem se odločala, poskusila ogromno diet, ki pa sem jih hitro opustila. Očitno mi tu trma dela probleme 🙁
Pred decembrom sem se odločila, da zadeve vzamem v svoje roke in svojo novoletno zaobljubo začnem predčasno. Spraznila sem vse zaloge čokolad, piškotov in podobnega (niti jih ni bilo veliko, ker sem jih kupovala sproti), ter začela svojo, verjetno najbolj trnovo pot življenja.
Upam, da je še kdo med vami takšen, ki se spopada s podobnim, da se najdemo tu in naredimo kakšen ˝čvek˝ in si vlijemo malo spodbude.
Pa lep dan,
Živijo Pupa,
kako se prepoznam v tvojem zgornjem opisu. Ovitki čokolad in skrivanje pred starši … Tako je bilo tudi pri meni. Sicer niem bila hudo debela, ampak pošteno zasvojena s sladkorjem. Dolgo časa je v meni tlela želja, da se te odvisnosti rešim, sploh, ko sem videla, da gre moj starejši sin po isti poti.
Naročila sem si tole knjigo:
Tako je bila pot veliko lažja. Sladkorja nismo čisto ukinili, smo ga pa močno omejili in zdaj je že dober mesec cela družina na novem režimu prehranjevanja. Včasih je še težko iti v trgovini mimo čokolad in slastnih piškotov. A, ko preberem koliko sladkorja ima mala čokoladka in si predstavljam, koliko kock sladkorja je to, me kar mine.
Zdaj se pripravljam na malosladkorne novoletne praznike in zbiram recepte za piškote. Tudi mi se bomo sladkali, le na malo drugačen način..
Javi se še kaj!
Saj je mogoče speči piškote in torte z manj sladkorja, pa s kako polnejšo moko, in tega potem niti ne moreš toliko pojesti kot recimo navadne trgovinske.
Jaz pečem z medom in agavinim sirupom – sta slajša od cukra in je že sama količina manjša, pa ker mi ni všeč preveč sladek okus, dam še toliko manj.
Recimo za skoraj dva pladnja pirinih piškotov potrebujem le dve žlici medu. To je pri nas piškotov za skoraj ves teden.
Temne čokolade prav tako ne moreš pojesti toliko kot mlečne, pa še boljše sestavine ima in manj kalorij.
Mene te trgovinske zadeve počasi v celoti minevajo, ker imajo toliko nepotrebnih dodatkov notri. Saj ne rečem, da je domača peka višek zdravja, ampak vsaj veš, kaj si vsuješ notri in lahko kontroliraš količino cukra, maščobe …, ni nobenih konzervansov in podobno.
Biskvit delam po receptu 6 jajc, 180 gramov moke in cca 80 gramov oziroma štiri žlice medu (originalno je 150 g sladkorja).
Za pirine piškote dam na cca 350 g moke dve žlici medu.
čokolada=navada
Kar pogumno. Potrebna bo volja in vztrajnost in ne obupati po padcih . Govorim iz prve roke, Že eno leto ne jem sladkarij in nimam nobene želje več po njih, prej pa nisem zdržala, da ne bi vsakodnevno po kosilu pojedla kaj sladkega. še sama ne morem verjeti kako sem se sladkarij odvadila. To ne pomeni, da na kakšnih zabavah ne poizkusim kaj sladkega – samo nimam pa več tiste neobrzdane želje. Prejšnji teden sem z otroki pekla piškote – 3 vrste in če verjameš ali ne nisem poizkusila niti enega.
Pozdravljene.
Sama nadomestke sladkorja še preizkušam, med pa mi ne diši kaj preveč. Pravzaprav mi smrdi 🙁
Sem pa sedaj naročila kokosov sladkor, pa da vidim če me navduši. Kar pa se tiče čokolade in sladkarij pa sem kar pridna 🙂 V enem tednu sem se pregrešila dvakrat, pa še to s piškoti največ 3 piškotke. Čeprav imam obiske in so piškoti vedno na mizi 🙂 Prav vesela sem.
Pa oglasite se še kaj:)
Živijo,
jaz ravno ta teden preizkušam peko piškotov z riževim sirupom. V prvo so bili kar okusni, le zdi se mi, da jih je treba peči na malo nižji temperaturi.
Kolikor sem dojela teorijo zasvojenosti s sladkorjem, je problem v (namiznem) sladkorju fruktoza. Ta je tista, zaradi katere ne dobimo signala, da smo v bistvu siti in še kar jemo slaščice. Fruktoza pa je tudi v medu in agavinem sirupu, tako da to nista primerna nadomestka. V dm prodajajo tudi samo glukozo, s katero pa še nisem poskusila peči. Stevio za peko kupujem v E.Leclerc in se zelo dobro obnese. Ko se malo odvadimo zelo sladkih slaščic, lahko namesto sladkorja kolač spečemo z jabolčno čežano (seveda tisto, brez dodanega sladkorja). To sicer vsebuje fruktozo, a skupna količina sladkorja je veliko manjša.
Bom poskusila jutri poslati kakšen recept.
Za branje je v slovenščino prevedena knjiga Mastna laž (avtor Lustig). Je sicer tipično ameriška knjiga, ki na dolgo in široko razlaga eno in isto stvar na mnogo straneh. Na you tube lahko poslušaš njegovo predavanje. Meni je bila sicer zgoraj omenjena knjiga veliko bolj všeč.
Se beremo!
Sem slišala, da je na začetku bolje jesti mastno namesto sladkega (npr. kokosovo olje kar z žličko!), in po npr. 1 mesecu prenehati, potem pa že gre 🙂
Meni pa pomaga yerba mate, zeleni čaj in zelena kava – so tako grenki, da nimam več želje po sladkem 🙂 pa si zobe umijem in ni mi treba nobene čokolade 🙂
A to je čista stevia, ne kako umetno sladilo s stevio?
Riževo sladilo in agavin sirup sta čisto nevtralnega okusa.
Meni se čisto laično zdi, da zasvojenost s cukrom ni kemična, ampak predvsem psihična. Pa okus se ti navadi na to sladkobo in ostalega niti ne zaznavaš veš (podobno kot pri ojačevalcih okusa, zaradi katerih brbončice dobesedno otopijo in ti hrana ni več okusna s svojim naravnim okusom). Po mojem je bistvo v tem, da uživaš manj cukra, niti ni tako pomembno, katerega, in da se navadiš spet na okus recimo čokolade oziroma kakava – pri mlečni niti ne veš, da ješ čokolado, ker je predvsem cukr.
Jaz sem včasih pila res čisto preveč sladko kavo, potem sem čisto odrezala sladkor in zdaj bog ne daj, da bi morala spiti skodelico sladke kave, se mi zdi navadna brozga.
Pri drugih oblikah sladkorja je treba malo prilagajati ne samo temperaturo, temveč tudi količino sestavin … ker največ uporabljam med, lahko povem konkretno zanj, da se pecivo/piškoti bolj zapekajo, zato je treba peči pri nižji temperaturi. Pri agavinem sirupu je menda treba zmanjšati količino mokrih sestavin.