Po dolgem času zopet jaz… Tokrat v novi vlogi, še misteriozni, pa še kako prisotni – postala bom babi. Ob novici me je kar prestrelilo od sreče, zdi se mi, da je tudi hči že začutila, da bo zares mama, bodoči očka pa je še zelo zmeden; sicer je vesel, ampak mu vloga ob nosečnici še ni povsem jasna. Ko se kdaj pogovarjamo (me preseneča, da pred mano odpirata takšne teme), kakšna so pričakovanja moje hčere od njega in slišim njegove odgovore, se včasih počutim kot mediator, ki se mora vmešati in potem skupaj urejamo NJUN odnos. Res se to zgodi le, kadar na to nanese priložnost, sama vidim marsikaj, vendar strogo ločim njuno zasebnost od mojih opažanj, občutkov, strahov, sreče….zaskrbljenosti. V njunem odnosu zaznam poteze in obnašanja,ki so pripeljala do moje ločitve in kadar mi dovolita vpogled v njun odnos, to tudi ubesedim. Lahko rečem, da sem ju kdaj že usmerila v bolj funkcionalna razmišljanja. Torej, moje vprašanje je, kakšna je moja vloga ob noseči hčerki, zetu,kako nevsiljivo, taktno delovati (ne glede na vse, kar se lahko zgodi v življenju; od preutrujenosti, do nesodelovanja med partnerjema, morda celo razhoda).

Spoštovani,

lepo je brati, da vas skrbi za hčer, otroke, da to zaznate, občutite. Prihod otroka za vse ljudi predstavlja veliko spremembo, ne le za starše. Zmedenost, nemir in negotovost so za to obdobje čisto normalni odzivi, saj nihče ne ve točno, kako bo. Kar zadeva vaše vprašanje, bom rekla, da hčerki še naprej ostanite samo mama. Mama, ki predstavlja varen pristan, h kateri se hčerka lahko kadar koli vrne po oporo, mama, ki hčerki prisluhne in je ob njej, kadar jo potrebuje, mama, ki vliva hčerki zaupanje, vanjo verjame in ji s tem daje moč, da bo sama razrešila svoje probleme, s katerimi se srečuje in se še bo. Dovolite mladima, da potujeta v življenju svojo pot, da si ustvarita in uredita družino skladno z njunim razmišljanjem, cilji, vrednotami in željami. To pomeni sprejeti in spoštovati njuno razmišljanje, njuno pot, tudi če je v kakšnih pogledih drugačna, različna od vaših predstav in vedenj. Upoštevajte svoje občutke, kaj vam narekuje vaše srce in če hčerki lahko prisluhnete na najgloblji ravni, če jo lahko začutite, boste z njo sodelovali usklajeno, kot mama, boste vedeli, kako in koliko je prav. V veliko pomoč so vam lahko vaše lastne izkušnje iz mladih dni ter spomini na vaš odnos z materjo. Kaj ste pri materi najbolj pogrešali? Tisto dajte vaši hčerki. Mladi v takšnem času potrebujejo tudi razumevanje, upanje, veselje in nežno pomirjanje, vse drugo bodo zmogli. Tudi kot babica jima boste zlasti pri varstvu otroka lahko še v veliko pomoč. Vsem želim obilo veselja, kar otrok res je, vam pa zaupanja vase. Topel pozdrav,