Poškodba gležnja ! !
V nedeljo sem si pri teku poškodovala gleženj ( zvin ). Bila sem na urgenci na Rtg slikanju. Ugotovili so, da ni nič zlomljeno, samo zvin. Svetovali so mi, da naj si 3 dni masiram gleženj z ledom ( 5 x na dan ) + obveza gležnja. Po 3 dneh lahko začnem počasi obremenjavati gleženj, povoj naj zamenjam z elastičnim povojem, delam naj tudi vaje za razteg mišic. Po 3 tednih pa lahko ŽE lahkotno tečem…
Lahko rečem samo to, da mi je za zjokat ! Bliža se LJ maraton. Celo leto se že trudim, da uresničim svoje sanje, sedaj pa tole.
Kaj mi svetujete tisti, ki ste že imeli podobne izkušnje z raznoraznimi zvini ? A naj začnem teči takrat, ko se počutim sposobno za tek in ne bom občutila več nobene bolečine oz. kakšna je pot rehabilitacije ? A naj se udeležim LJ maratona ali ne ? Koliko bom sedaj izgubila na kondiciji ?
Vsem najlepša hvala za odgovore.
kot je ze kolesar velikokrat omenil, pocivaj, pocivaj in pocivaj! dokler ne bo glezenj 300% zdrav! pusti lj maraton, mogoce ga bi lahko tekla in celo zmagala ampak za kaksno ceno? recimo da se glezenj nikoli dobro ne pozdravi te bo bolecina spremljala celo zivljenje, prikrajsana bos za dolgotrajne teke, mogoce ti ostane kolesarjenje po ravnini cesar pa si celo zivljenje najbrz ne zelis:)
Maša,
Maratonov bo še veliko, tvoj gleženj je samo eden. Glede na priporočilo zdravnika, da lahko začneš s treningom komaj po treh tednih torej v času maratona, ti toplo priporočam, da upoštevaš nasvet zdravnika.
Kar se tiče kondicije je tako. Po nekih raziskavah že 8-12 dnevno netreniranje rezultira v padu kondicije za okoli 7%.
LP
Maša, na maraton se ne pripravljam, se mi pa zdi, da vem, kako se pocutis. Meni ze samo misel na to, da bi morala en sam teden mirovati, zbudi grozo. Mogoce bi lahko kaj prej zacela vsaj plavati? Drzi se… in izkoristi cas za kaj taksnega, za kar sicer ne najdes casa… 🙂 Saj ves, kako so peli Monty Pythoni: Always look on the bright side… 😉
Vrhovnik – hvala za želje. Počasi postajam doma že prav sitnoba. Fant mi je rekel, da me enostavno ne bo več prenašal..ha,ha. Ko pogledam skozi okno in vidim to prekrasno vreme, a jaz pa čepim v stanovanju. Pač.
No, sem pa zato včeraj spekla super štrudel..ha,ha.
Sicer pa opažam, da sploh nimam pravega teka za hrano, pa prebava se mi je popolnoma upočasnila…Ampak, glavo pokonci pa bo.
Izkoristite vsi ta prekrasen dan za uživanje na svežem zraku in soncu ! ! !
Guinness kakšno kolo ! ! ! Povezano nogo niti pod razno ne bi mogla stlačiti v kolesarsko šprintarico..Sploh jo ne morem stegniti, tako kot bi bilo potrebno.
Sicer pa sem vesela, da ostali uživate.
Sedaj tečete vi za mene, mogoče bom naslednič jaz za vas..ha,ha..
Sedaj pa vprašanje za vaju Guinness in Vrhovnik. Ali gresta na LJ maraton ? Pridem navijati za vaju ! ! !
Masa kaksen maraton!! hehe, tek niti pod razno ni razgibavanje, ki bi mi bilo tako pri zelo pri srcu. zdrzim najvec poldrugo uro, potem postane monotono, tako ali drugace, sicer se po tovrstni rekreaciji pocutim odlicno, to je pa vse.
pomeni mi predvsem nabiranje kondicije za eno drugo dejavnost, “sport” ki se mu posvecam ze skoraj vse zivljenje.
se strinjam, bistvo vsega je da se pocutis odlicno in da izkoristis zivljenje do zadnje minute, ze tako je prekratko za vse nacrte ki jih imas:(
nisem skrivnosten, malo plezam po hribih, najraje kombinirane smeri led-skala, soliranje…
kako kaj glezenj, trije dnevi so mimo, ga ze lahko razgibavas? naj te potolazim da jaz 14 dni nisem nic tekel, vmes sem se boril z vrocino 39st. C, mislil sem da bom od kaslja izpljunil pljuca. tretji teden sem zacel teci ta ponedeljek in sicer pol ure za uvod, v sredo skoraj uro in danes sem ze spet normalno tekel uro in pol s povprecnim utripom 159rpm (prej 155-156). kot vidis sem izgubil zelo malo kondicije.
Guinness danes je petek…Danes je že peti dan brez teka ! Totalna štala.
Malo pred zvinom gležnja ( 1 teden ) sem tudi jaz imela vročino, ampak samo 1 dan. Sicer pa veš kako je. Ko začneš teči, ko si recimo prebolel kakšno angino ali pa gripo, potem še nekaj časa ne moreš teči tako, kot bi rad. Telo potrebuje svoj čas. No, sedaj pa gleženj. Pač. Tudi to bom morala preboleti.
Razgibavam ga že, hodim pa totalno previdno, pa še to samo po zunanjem loku stopala. Prav bojim se normalno stopiti, ker me še vedno zaboli kot hudiča. Čakam, da bo toliko bolje, da bi lahko vsaj malo kolesarila po ravnem.
Hribi ? Plezanje ? Vleče te svoboda, kajne ? Vem, kako se počutiš, ko si lahko samo sam s seboj. Mir, tišina, stena, ti pa slišiš samo svoj utrip in dih…
Prebrala sem veliko knjig o alpinizmu, a najraje berem knjigo POT od Nejca Zaplotnika. Kako pa je ta človek opisal hribe ! ! ! Fenomenalno ! ! Najlepši njegov rek mi je;” Kdor išče cilj bo ostal prazen, kdor pa najde POT, ta pa bo našel smisel življenja..” ( nekako tako gre )..
Da o Humarju ne bi niti govorila, pa o Tomazinu..Veliko je tega…
Uživaj, kjerkoli že boš.
p.s.zanima me kakšen bo moj utrip, ko se bom ( upam ) po 3 tednih spravila teč..Bo, kakršen bo že. Važno da srce bije, kajne ?..ha,ha..
LP
hehe, sploh ne ves kako dobro se pocutim v hribih. boljse kot doma. po naravi sem samotar in nic ni lepsega kot takrat ko se oblecem in namestim popolno “bojno”-plezalno opremo, najraje pozimi s cepini v rokah ter zacnem s plezanjem. cista droga in vesel sem ker lahko pocnem tisto v cemur uzivam! se lepse je ko taksen vzpon kronas s spustom na snowboardu.
humar in tomazin sta sicer odlicna plezalca ampak niti pod razno se ne moreta primarjati z legendami svetovnega merila kot so manfreda, stane belak-srauf, viki groselj,… s sraufom sem opravil nekaj zimskih vzponov in vsaka mu cast… clovek je pri 50 letih vsak teden opravil kondicijsko turo kam. bistrica-grintovec-kam. bistrica-planjava-kam. bistrica.-kokrsko sedlo-kam. bistrica?!?! WTF? ce povprecen maratonec opravi taksno turo v enem dnevu in ob 20h lahko se normalno stoji na nogah ga castim na gajbo piva!
glede utripa in kondicije se pomojem nimas kaj sekirati. zagotovo si bolje kondicijsko pripravljena od mene in tako bos izgubila se manj splosne kondicije in prej prisla na isto stanje kot pred poskodbo. ce se bos udelezila kaksnega maratona novembra ali decembra pridem z veseljem navijat zate;-)
Guinness zelo lepo si to napisal, kako se počutiš v hribih in te popolnoma razumem…. Jaz sem našla te vrste sprostitev v teku po širnih planjavah, odkrivanju gozdnih poti, ko enostavno preklopiš na drugo frekvenco in te noge kar same nesejo..Misli so ti drugje, a noge kar tečejo, tečejo, tečejo…Enostavno ti ne znam opisati občutkov kako doživljam okolico oz. gozd okrog sebe. Pozdraviš ptiče, pozdraviš srne.., Radosten si, da lahko to doživljaš oz. da imaš možnost teči.. Zliješ se z okolico.
Isto se mi včasih zgodi na kakšni dolgi kolesarski turi, čeprav je na kolesu drugače kot pri teku..
Kot kaže sem jaz popolnoma zašla v druge dimenzije sedaj..ha,ha..
Pravijo, da tistega kar ne dobimo v normalnem življenju iščemo drugje. To se dogaja tudi z alipinisti.. V hribih dobiš svobodo, ki ti je kradena v življenju..Kajne ? Ali se motim ?
Sicer pa poglej, kaj je napisal Humar:
” Čez nekaj časa spoznaš razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranje in da družba ne pomeni varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtjostjo otroka.Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In nauči se, da resnično lahko zdržiš..Da si resnično močan in da si resnično vreden..”
To zgodo oz. to izpoved imam nalepljeno na notesniku, v bloku, kjerkoli… Za mene ima to zelo velik, globlji pomen..
Maraton ? Nikoli se ne ve, kajne. Po moje bom jaz vse skupaj prestavila na spomlad..ha,ha.
Guinness a si že plezal na kakšni taki odpravi, tam na kakšnem vzhodu, kjer so zastavice označevale bazni tabor, kjer prejmeš posvetilo in se vse skupaj zdi, kot nekaj mističnega, nekaj kar ima…? 🙂
bom hiter, zato se oproscam za slovnicne napake;
lepo si to napisala. vidim da se obstajajo ljudje ki se v dobi kapitalizma ne zenejo samo za materialnim dobrinam, vedo kaj hocejo in v tem poizkusajo uzivati. spet malo prevec nakladam….
klasicnih osvajanj gora ne poznamo vec. na zalost sem se prepozno rodil (dobrih 20 sem star) merila sodobnega alpinizma so tako visoka, da se taksnih odprav, kot jih poznamo iz 80, deloma 90 let ne izvaja vec. razlogov je veliko, najpomembnejsi so cas, denar in tezavnost.
najpomembnejsi je denar, danes so turisticne takse za mt. Everest in sosednje hribe tako nesramno visoke da si lahko vzpon nanj lahko privoscijo samo se bogatasi ali pa alpinisti ki si 80% vseh stroskov placa sam. po zadnjih podatkih stane taksa, ki traja en mesec, za vzpon na everest stane 10.000$(!!). sem moras pristeti avionsko karto do katmanduje, prevoz s helikopterjem do 90km oddaljene baze pod everestom. lahko sicer pesacis ampak ce imas samo en mesec casa….in toliko stane samo birokracija!
ze dolgo se ne pleza vec v himalajskem ampak v t.i. alpskem stilu. na goro se pleza solo ali v najvec eni navezi, vse potrebno se nosi s sabo v ruzaku, opreme je malo in nahrbtniki so relativno lahki – vse na racun hitrosti. bivakiranja niso nacrtovana ampak bolj izhod v sili. v klasicnih odpravah so postavljali bazne tabore, goro so oblegali vec mesecev, slo je za timsko delo, na stotine serp je pomagalo nositi opremo na vrh gore,….cas ni bil pomemben, pomemben je bil dosezek.
naprej, vsi vrhovi (+8000m)v pogorju himalaja so ze zdavnaj odkriti, preplezane so ze vse prvenstvene smeri (najtezje seveda slovenske, nekatere se danes brez uspesnih ponovitev), vrhovi pod 7000m za debele moze v suknjicih niso zanimivi saj ne bomo dovolj uspesno predstavili slovenije, ceprav jih se veliko sploh ni bilo preplezanih. slovenija se mora v svetu predstaviti s sportom, ki ga razume vsak, tudi malce omejen osebek. to je nogomet. zanj zapravijo toliko denarja, da marsikoga boli glava in se sprasuje s cim si nogometasi zasluzijo tako velike place?
dolocene osebe – humar, karnicar so sicer dobile precej sponzorjev ampak notri vlozijo toliko svojega denarja, da preprosto morajo nekaj narediti. to je igra zivcev, igra uspesnih podjetnikov – alpinistov ki iz tega poizkusajo nekaj iztrziti. pod kaksnim pritiskom se potem pleza ni odvec govoriti. v tem ne vidim vec nobenega uzitka odkrivanja neznanega sveta ampak igro zivcev v kateri najpomembnejso vlogo igrata cas in denar.
toliko dobrih, odlicnih alpinistov (se sportnih plezalcev!! to je velika razlika) svetovnega merila kot jih imamo, smo imeli, pri nas ne najdes nikjer na svetu. nekateri so ze pomrli , nekaj jih je slo ze v pokoj, drugi plezajo iz uzitka sami zase. vse skupaj ze izumira. mladi plezajo samo se po plezaliscih…
sem plezal v italiji, franciji, drugo leto (ce bo denar) gremo v J ameriko, mogoce celo patagonia:)