Živjo,
zanima me, če ima kdo izkušnje ali kakršne koli informacije o učinkovitosti oz. uspešnosti iskanja partnerja preko ženitne posredovalnice. Nekaj sem že pregledala po spletu, teh je kar nekaj.
Kljub tabuizirani temi in torvstnemu načinu iskanja partnerja, so me osebno prepričale naslednje pozitivne plati:
– priporočljiv je pristop skozi terapijo na način razjasnjevanja lastnih potreb na eni strani ter želja na drugi in sicer po korakih (cca. 8), ki so plačjivi – v skupnem znesku, če prehodite vse korake, vas iskanje partnerja stane 400 Eur, kar je že eno sito (pa ne me prosim narobe razumeti, kot materialistko; ampak pravkar sem se razšla po dolgoletni zvezi z intelektualcem, ki ni imel niti za mobi kartico). Poleg omenjenega “sita” se je človek na ta način primoran soočiti z zelo konretnimi vprašanji glede samega sebe
– s pomočjo terapevta, ki nastopa kot neke vrste medaitor in na podlagi podanih informacij (z obeh strani) presodi, s kom “pašete”, preskočite tistih 15 zmenkov, ki lahko trajajo pol leta ali več in na koncu spoznate, da niste za skupaj
– zelo preprosto in sanjsko rečeno, je “kupovanje” partnerja podobno nakupu računalnika – poveste želeno konfuguracijo…:)
– in še nazadnje: služba, obveznosti itd. terjajo svoje, v diskoteki ali na Meletkovi pa nimate dosti šans, da ulovite kaj pametnega, verjemite mi:)

Hvala za vse prebliske,
Alesia