S fantom sva skupaj od februarja letos. Zelo se razumeva, prijeten in pameten fant je. Problem je njegova družba. Ima prijatelja oz. bolje rečeno pivskega kolega, ki ga pozna tako dolgo kot mene, torej od lanskega novembra in od takrat sta nerazdružljiva. Dejstvo je, da sva midva par, ta prijatelj pa samski. Sprva je hodil k nama vsak dan, vsak teden. Cele popoldneve je presedel in si upal še vmes celo prespati, ker je preveč spil. Moj dragi ga je seveda podpiral, da se mu ja ne bi kaj zgodilo na cesti. V bistvu pa bi lahko šel peš domov, ker je 2 km vstran doma. Seveda sta oba pila špricerje, an malo več drug malo manj, kakor kdaj. Včasih keri dan mojemu ni pasal alkohol, pa je ta kolega vseeno prišel gor in spil kaj. Vmes sem znorela in je 2 meseca bil mir. Potem sem rekla, da lahko pride kaj k nama na obisk in spet je šel v skrajnosti. In prejšnji teden sem spet rekla mojemu, da me moti in je rekel, da se bo zmenil z njim, da ne hodi tolko več gor ker njemu tudi ne paše več in da bo začel s treningi, ker bi rad shujšal. Zdaj je 1 teden vse ok in srčno upam, da bo tako tudi ostalo. Kaj če se spet ponovi? V bistvu sem mu že zagrozila, da bo z nama konec. Ker smo zgledali, ko neka trojica. Jaz pa hočem normalno življenje v dvoje z občasno družbo, kar je povsem normalno. In če človek vmes kaj spije, nimam nič proti, ker jaz tudi.

V vsakem partnerstvu je tak, da nam približno 10% partnerjevih značilnosti ustreza, z 80% njegovimi značilnostmi in navadami lahko živimo, 10% je takih, ki jih ne prenesemo.
Nikoli ni 100% vse prav.

Sedaj imate dve možnosti. Ali med 10% njegovih najdete tako, ki vam je tako všeč, da boste tolerirali njegovo početje še nekaj časa in upali, da ga “preraste”, ali pa boste ob naslednjem izpadu naredili rez in odšli od njega.

Ocenite, kaj vam več pomeni. Vsega ne morete imeti, to je dejstvo in nikoli si človeka ne moremo prikrojiti po lastni podobi. Če vas moti in vam po nekem naključju uspe spremeniti njegova ravnanja, boste iz njega naredili človeka, ki ne bo več sam sebi podoben. In bo nesrečen in vi ob njem.

Mogoče bi bilo lažje kaj več reči, če bi približno vedela, koliko sta stara. Če sta še zelo mlada, je morda prijatelj njemu še vedno tako pomemben in še ni prepoznal značilnosti partnerstva, kot jih v naši družbi poznamo.
Če pa sta že zreli, odrasli osebi, je to njuno druženje razumeti kot posebno naklonjenost in prijete trenutke, ki jih onadva kot dedca potrebujeta in jih ne želi deliti z vami?
Ali pa je morda tako kot v enem filmu. 🙂
Da ste njegovemu prijatelju vi všeč in hodi zaradi vas, ampak ker se ne bi spodobilo, se druži z njim.

__

Povejte še vi svoje mnenje. Različni pogledi in izkušnje so dobrodošle.

Hvala za vaš zanimiv odgovor :). Se popolnoma strinjam. Najboljše je človeka sprejeti takšnega kot je, res je, da tudi jaz nisem popolna. Vendar pa ima vsak človek nekje mejo, da ve, kaj še lahko tolerira in kaj ne. Stara sma 28 let. Najina zgodba pa se je začela na čuden način, namreč ta prijatelj je včasih bil moj prijatelj :), kratek čas sva bila skupaj. In preko tega prijatelja sem spoznala zdajšnjega partnerja. Potem se vmes nismo družili nekaj časa, ker je bilo res čudno in sva se s partnerjem oba strinjala, da se ne družimo vsi trije. Potem pa sem sama pač rekla, da naj se ta prijatelj ne skriva več pred mano. Potem pa je stvar šla v razsežnosti. Vsak popoldan je hodil k nama, včasih se je pilo, peklo pa celo poletje skoraj vsak dan. Fant se je posledično še zredil, tako da je začel redno s treningi 2x tedensko in posledično je tudi ta prijatelj manj pri nama. Vsaj nekaj dobrega v tem :)…se je že malo skristaliziralo. Sem pa tudi povedala, da me je to pogosto druženje začelo motiti, že zaradi pijančevanja, čeprav moram rečti, da je fant mel mejo, vendar v takih količinah vseeno ni alkohol potreben. Ne rečem, če pride 1 ali 2x tedensko na obisk, ne pa vsak dan. Dejstvo je, da smo vedno bli vsi trije skupaj. Sama sta bila samo, ko mene ni bilo pri fantu, to je pa največ 2x na teden. Zdaj preživljam težke trenutke, ker sem brez zaposlitve, mi tudi ta prijatelj stoji ob strani, češ da me ima rad in da mi bodo skupaj pomagali najti službo. Ok no, saj je lepo od njega, ampak v bistvu ne potrebujem njegove rame, mi je fantova dovolj. Ne vem, mogoče pa jaz pretiravam.
Hmm, čudna situacija.

Ja, je precej nenavadna zgodba in občutek imam… kolikor lahko imaš občutek preko interneta… da ste mu vi še vedno všeč. In da je to način, da ostaja v stiku z vami. Pustiva njegov način iskanja stika ob strani.

Lahko, da ni zaključil z vami, lahko da nima punce in se spominja na preteklost, goji neke predstave, ki niso realne…. Morda si je on vajino prijateljstvo drugače razlagal kot vi.
In je njemu in vašemu fantu super, da ste vsi trije skupaj.
Drugega mi sedajle ne pade na misel. 🙂

Pretiravate pa ne, čeprav imamo ženske res drugačno predstavo, kako izgleda partnerstvo in družinsko življenje.

Punce nima. Kar naprej me vabi, da grem z njim npr. na sejme, vendar pa prej vpraša mojega fanta :). Hehe smešna zgodba. No, kar se popivanja tiče, se je situacija precej umirila, tak da na tem področju grejo stvari na boljše :). V bistvu je ta prijatelj precej poseben človek na vseh področjih. Očitno ga je treba sprejeti takega kot je. Glavno je, da se s fantom razumeva. Družbe pa ne moreš nikumur določati.