Ponovno o taščah
Prosim za vaš nasvet glede mojih težav.
Naj vam povem, da smo se pred cca 6 meseci iz najemniškega stanovanja preselili v možev dom, kjer si urejamo mansardno stanovanje. Na začetku smo se zares lepo imeli. Bila sem vesela, da tašča in tast popazita na otroka, da si lahko malo oddahneva z možem in mogoče greva na kakšno kavo. Toda že kmalu po priselitvi so se začele težave, ki sem jih sicer pričakovala, pa vendarle si nisem predstavljala, da bo šlo tako daleč. Začelo se je z malenkostmi, kot da bi me tašča hotela preizkušati. Prestavljala je različne stvari iz enega mesta na drugo, hodila iskati umazane cunje v našo kopalnico, brskati po kuhinji, po omarah v najini spalnici, toda vse to je delala tako “prefinjeno” in z nasmeškom, tako da se nikoli nismo mogli konkretno skregati, če pa ji je mož že kaj rekel, je odvrnila, da je hotela samo pomagat. Kljub temu, da sva oba izrecno povedala, da tega ne želiva, je to počela še naprej brez kančka slabe vesti. Toda saj pravim, to so malenkosti v primerjavi z dogodki, ki sledijo….
Imava 17 mesecev starega otroka, ki se jo je do nedavnega bal kot hudič križa, toda ga je s tem, da mu je vse dovolila, dajala jesti čokolade, kupovala na kupe igrač, pridobila in sedaj je za otroka ona bog. Nič nimam proti, če jo ima rad. Toda, če ji rečem, naj mu ne daje čokolade, me ignorira in pred mano to stori. Če ji rečem, naj ga prinese gor v naše stanovanje, mi odgovori, da se bo pa potem jokala in tega ne stori, tako da ji moram večkrat iztrgati otroka iz rok. Še veliko takih stvari je. Kljub temu, da ji z možem izrecno postavljava meje, naju oba IGNORIRA in vedno stori po svoje in vzgaja otroka tako, kot njej paše. Velikokrat se tudi na otroka dere (midva tega ne delava).
Višek pa se je zgodil pred kratkim. Po dolgotrajni bolezni, ko sva morala biti z otrokom tudi v bolnišnici, je po skoraj enem mesecu končno vročina padla in naslednji dan po padcu vročine pride k meni in reče, da bi rada peljala otroka na sonček na dvorišče, saj otrok vendar mora na zrak. Rekla sem, da lahko, ampak samo na dvorišče in za pol ure.Pa sta v trenutku izginila v mesto in ju 2 uri ni bilo od nikoder, otrok pa je bil zelo pomankljivo oblečen. Čez dva dni je otrok ponovno zbolel, kriva pa sem bila jaz, saj je vsem raztrobila, da sem jo jaz prosila, naj jo peljem ven, da bom lahko imela malo miru in kakšna mama da sem, ker nič ne pazim na otroka in je kar naprej bolan. Tudi iztrgala mi je otroka že iz rok, ko ni hotel piti med boleznijo in mi zasikala, da jaz očitno tega ne znam in da bo že ona to uredila (seveda se je zmotila), ampak priznala pa ni, da ji ni uspelo. Spet sem bila jaz tista, ki otroku ne znam dati piti, jesti….
Ne razumem tega početja. Z možem sva vedno držala skupaj, toda tudi to se je začelo krhati, saj ima on dovolj tega mojega nerganja in je sedaj začel govoriti, da pretiravam. V najhujšem navalu čustev sem mu zabrusila, da bova z otrokom šla stran, če se stvari ne pošlihtajo. Pa vem, da ni on nič kriv. Težava pa je ta, da ob takih dogodkih njega ponavadi nikoli ni zraven in mu jaz zvečer poročam. No, zadnje čase sem mu nehala govorit o tem, sem se pa zaprla vase in sem izredno slabe volje, tako da že kar nekaj časa ne funkcionirava kot mož in žena.
Mislim, da ni druge možnosti, kot da se odselimo. Toda finančno nam to ne znese, saj smo v novo stanovanje že toliko vložili in se zakreditirali.
Vem, da sem nekoliko prepodrobno opisala stvari, toda ko enkrat začnem pisati, ne morem nehati. Preveč trpim.
Lepo pozdravljeni!
Sprašujem se, kako vam je živeti ob možu, ki vaju s sinom ne zaščiti pred taščinimi manipulacijami. Zelo sami ste v tej hiši (ki ni vaš dom), mož pravi, da pretiravate, s tem pa se mu ni potrebno soočiti s konfliktom, ki bi nastal, če bi materi postavil meje. Zdi se mi, da ste zelo na meji še sprejemljivega in se sprašujete, kako boste našli rešitev iz tega in kako dolgo boste še vzdržali. Mož vas ne začuti v stiski, ki jo doživljate, ob tem pa je pritisk tašče in manipulacije, vedno večji. Prav groza me spreleti, ko pomislim, kako se sami borite, da bi zaščitili svojega sina in sebe, ona pa vam nenehno s svojimi manipulativnimi idejami sporoča, da zanjo niste ustrezni in dovolj dobri za njenega sina. Ob tem pa se prebuja veliko jeze in besa, kaj za vraga ima ta ženska toliko želje po brskanju po tujem perilu, posodi (idej najverjetneje nikoli ne zmanjka), kje pa je njen zakon in njen mož? Vse to, kar se dogaja, je odgovor na to, da je vaš mož še vedno njen otrok in gospa še zdaleč ni dojela, da je odrasel in ima že svojo družino. Tudi sam si ne dovoli prestopiti te meje, saj se boji mamine zavrnitve. Rada bi vam samo približala sliko, koliko je vaš mož še vedno vpet v odnos z mamo v smislu: še vedno si moj sin, ob tem pa si ne upa zoperstaviti njenim idejam in manipulacijam, saj kot majhen otrok v sebi še vedno doživlja strah pred materino zavrnitvijo. Ni naključje, da je svojo družino pripeljal spet k mami. Sedaj pa vam reče, da pretiravate in vas pusti, da sami urejate odnos z njo.
Gospa, ta konflikt resnično ni vaš problem. Stiska, ki vam jo tašča pušča, spada med njo in njenega sina. Ona dva bosta morala dogovoriti stvari, da se bo gospa umirila. Ta gospa je prav nesrečna v sebi in se boji, da bi snaha v hiši imela več moči, kot ima ona. Ona vas že ne bo polušala in delala, kot boste vi rekli, če ji rečete, naj ne daje čokolade. Koliko ste pa vi mlajši od nje, sedaj bo pa ona vam v komando. A se lahko razumeva v tem. Ženska je zelo ogrožena, saj ste ji vzeli njenega sinčka. Pa še glavni boste sedaj, kako naj ona ravna z vnukom, ko pa je vzgojila že svoje otroke. Gospa, vrnite ji to jezo, ki ni vaša in poskušajte razumeti, da je tam samo ena gospa, ki se počuti zelo ogroženo, pred mlajšo žensko, ki je prišla v njen dom in ima drugačno vzgojo do svojih otrok, kot jo je imela sama. Najverjetneje ji prebujate veliko bolečine, saj snaha običajno prinese v hišo vse tisto, kar si tašča nikoli ni upala narediti. Snaha je velikokrat tašči trn v peti, saj je ta mlada, spontana, upa si povedati možu, kar mu gre, je samostojna v vzgoji si dovoli več, morda celo izobražena… Ne vem, kaj vam najmočneje odzveni od tega, gotova pa nekaj prebujate v njej, kar si ona ni dovolila ali upala izraziti v svojem življenju in jo sedaj vi ogrožate.
Kako to, da vidva dopuščata, v bistvu bolj vaš mož, da se na vajinega otroka dere in ga ona vzgaja? Zakaj vaš mož ne zmore postaviti jasnih mej, kje se začne njegova sedanja družina in kje se konča njegovo otroštvo in preraste v zrel odnos moškega, ki je odgovoren, samostojen in ne skrbi več za mamina občutja, ali bo prizadeta ali ne. Povprašajte malo svojega moža, koliko je besen na mamo, ker ga ni upoštevala in poslušala. Vrnite to jezo tja kamor spada. Vaš mož ne zmore izraziti svoje jeze, ki jo čuti do mame in je nikoli ni izrazil, ker se je bal njene ogroženosti, sedaj pa to jezo na taščo nosite vi. In prav lepo je, če lahko nekomu daš svoje občutje in mu rečeš, da pretirava v tem kar čuti. Pretirava pa njegova mama in on je v tem pretiravanju ne zmore ustaviti in vas zaščititi, ker se je boji.
Zanimivo je, da ob konfliktih s taščo moža ni nikoli zraven. Ker če bi bil, bi moral rešiti zadevo ali vsaj priznati, da obstaja problem. Sedaj pa je izognjen konfliktu. Vi pa doživljate vedno večjo stisko, začeli ste se zapirati vase, ste slabe volje, vse to pa vedno bolj najeda zakon in odnose med vami tremi.
Morda bi vam bilo lažje, če bi obiskali terapevta, da prepoznate mehanizme, ki vodijo odnose. Če problemov ne bosta z možem rešila, bo konflikt vedno večji, vi pa boste vedno bolj v svojem svetu in vedno bolj tiho, ob tem pa boste poskrbeli, da bo tašča varna v svojem početju, da bo mož izognjen konfliktu z njo, v sebi boste pa vedno bolj nesrečni, brez stika z možem, sami in žalostni. Sedaj vama gori rdeča luč in veliko se da še narediti. Pojdita k terapevtu in izgovorita tisto, kar je boleče, ali pa bo vedno globje segalo v vajin odnos in ga lomilo. Ko bosta vidva našla stik v vajinem zakonu, bo tašča brez moči, da bi kakorkoli posegala med vaju in bila razlog prepira med vama. Torej v osnovi gre tukaj tudi za vajin zakonski konflikt, ki je potreboval nekoga, tretjo osebo, ki je sedaj razlog sporov in konfliktov, kamor se prenaša jeza med vama, ki je ne izgovorita. Problem je vedno večplasten, zato je ta konflikt možno rešiti tudi s strani zakona.
Želim vam vse dobro v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]
Gospa Sabina S.zelo mi je všeč vaš odgovor.
Zaradi oblasti željne tašče in sinčka,ki se ji ne more niti zdaj upreti,ko ima svojo lastno družino-zna prav ta propasti na račun nemočnega sina,ki je še vedno vpet med okove lastne matere.
Če že imate svoj vhod,predlagam vhod od zunaj,ne po notranjih stopnicah.
So še druge rešitve,morda ta za začetek.
Midva sva se tudi preselila k njegovim staršem, v madsardo, ampak imava svoj vhod in včasih zna miniti tudi par dni predno se kaj vidimo. Imamo isto življenje kot prej in tud ko je hotela na začetku to spremeniti smo se delali da smo ful zaposleni in da nimamo časa za njo,kar je tudi res in sedaj pride gor 1 na teden ali 1x na 14 dni. Tko da je prva rešitev svoj vhod. Pri nas je bil na začetku skupni in smo ga kasneje ločili. Tko da se vse da če se le hoče.
So pa tud še včasih kakšni izpadi. Pri meni je ravno včeraj bil eden izmed takšnih. Namreč tašča se ne pogovarja z nobenih sosedom jaz sem do vseh prijazna in vljudna in pozdravim sosedo včeraj, pa me tašča nadere zakaj jo pozdravljam ker se ona ne pogovarja z njo. Pa sem rekla da bom jaz pozdravljala kogar bom hotla in da jaz nisem z nikomur skregana. In sedaj pase mulo. 🙂 Ampak se nič ne sekiram. Je takoj možu povedala pa je hvala bogu on na moji strani in najin zakon zaradi nje ne trpi.
Vso srečo!
Generacijski konflikt med starši in otroki je neizogiben in reši se v trenutku, ko se ena družina odseli ali ko tašča, tast odideta v dom za starejše, kar sem vedno doživela v delu s starejšimi. Prijatelji, ki so se s tem problemom (ki je bil v tistem obdobju za njih grozovit) kruto srečali so žal vsi našli najhitrejšo rešitev z novim najemniškim stanovanjem kot z življenjem v lastniški hiši, a žal s svojimi taščami, tasti. Tudi na Nizozemskem smo vedno svetovali mladim družinam naj si ponovno poiščejo najemniško stanovanje, kot pa,da se jim zaradi dveh različnih generacij ruši mlada družina.