Štiri mesece je, od kar sva izgubila najino punčko. Izgubila sva jo 3 tedne pred porodom. Zelo si želim dojenčka, tretjega (enega fantka že imava), in ne namomestka, če me razumete.
Kdaj ste se spet (če ste se) odločile za nosečnost? A vas je zdravnik dal na bolniško? Kajti, če bi že zanosila, bi delala in ne bi šla na bolniško, če bi se vredu počutila. Manj časa za razmišljanje.

Pozdravljena Poja!

Moje sozalje za tvojo punčko.
Sama nimam te izkušnje, pa bi ti vseeno napisala nekaj besed.
Moji prijateljici se je rodila deklica, za katero so takoj po rojstvu rekli, da nekaj ni ok. Postavili so strašno diagnozo-ne bo prezivela. Ima najvec pol leta. Deklica je umrla v cetrtem tednu. Eno leto po njeni smrti sta izvedela, da pricakujeta dojencka.
Njun sinko je danes zdrav, zivahen triletnik.
Ce sta z mozem pripravljena na novega dojencka in v kolikor ni zdravstvenih problemov…zakaj bi se cakala? Itak si zelita se eno pikico, ki bo prej ali slej tukaj.

Lp ; )

Tudi jaz mislim,da ,če sta pripravljena…zakaj pa ne.Srečno

Ne vem kaj naj ti rečem, ker te ne poznam. Sama sem izgubila hčerko kmalu po porodu. Nekaj časa po smrti sem si silno želela, da bi ponovno zanosila. Pa me je čakala operacija in ni bilo možno.

Potem po operaciji, me je želja minila. Nekako 9 mesecev po rojstvu prve hčerke pa se je spet pojavila, tista prava, močna želja iz pravega razloga. Zdaj vem, da če bi bilo prej, da bi bilo iz napačnega razloga, čeprav je bila želja enaka.

Tako da pravila ni. 4 mesece po porodu ni tako veliko, če gledaš iz svojega fizičnega stanja. Meni so rekli vsaj 6 mesecev nič, bolje več kot manj. Psihično pa…si sploh kdaj pripravljen ponovno? Jaz sem se morala močno spraviti v red, da sem preživela nosečnost in prve tri mesece po porodu.

Gre za zelo subjektivno vprašanje na katerega ti me ne moremo dati odgovora. Lahko te le spodbudimo, da pričneta z načrtovanjem novega družinskega člana saj praviš, da si ga želita. Čimprejšnjo zanositev in zdravo dete ti iz srca želim. BiancaMax

Iskrena hvala vsem za vzpodbudne besede.
Želja je res velika, a kot si rekla “tvoja mami”, si res kdaj pripravljen na ponovno? Bojim se nosečnosti. Čas hitro teče, mojih 9 mesecev pa bi bilo dolgih.
Z možem se veliko pogovarjava, odločila bi se takoj, vendar me še zmeraj nekaj zadržuje. In mislim da to, da še nisva čisto pripravljena. Res še ni minilo veliko časa. Za novega člana želiva biti pa max. pri njem in samo pri njem.

Poja, žal mi je za vajino izgubo.

Ne morem ti dati nasveta, lahko ti le napišem svojo izkušnjo. Sama sem zanosila dokaj hitro po porodu mrtve punčke (29t). Tudi cca 4 mesece, takoj ko mi je g. dala zeleno luč. Enostavno je želja po otroku pretehtala strah in bolečino. Celo nosečnost sem normalno delala, saj bolniška ne bi preprečila tega, kar se je zgodilo. Imela sem samo več zgodnjih pregledov z UZ, če bi se slučajno ponovila napaka.
Tako sem eno leto in 3 tedne po izgubi rodila zdravo punčko. Nikoli je nisem jemala, kot da je nadomestilo za izgubljenega otroka, prav tako pa mi nikoli ni bilo žal, da sem se takoj odločila stopiti naprej.

Srečno tudi tebi, kakorkoli se boš odločila!

Dober dan. Jaz sem v 26.tednu naredila prekinitev nosecnosti zaradi zdravstvenega stanja moje puncke 🙁 otroka sem si zelo zelela, po porodu pa je zelja vedno vecja. Zacela sem ze jemati folno kislino in pristcno upam da bom lahko po treh, stirih mesecih probala ponovno zanositi. V bolnici so mi rekli 6 mesrcev, Dr. Pusenjak pa je rekel vsaj 3. Ali imate vi kaksne izkusnje s ponovno zanositvijo kmalu po porodu? slisala sem da se telo opomore kar kmalu pa se to moja maternica se ni sirila 9 mesecev, ampak 6.

Aja pa nocem silit v to ampak sem zelo nesrecna brez otocicka:(

Ulaah7, mislim, da sva pekel prekinitve nosečnosti doživljali približno istočasno – ti verjetno kakšen teden prej. Včeraj sva bila z možem na poslovitvi v Parku zvončkov, mogoče sva celo stali druga poleg druge…
Midva sva odločena, da se bova o naslednjem otroku pogovorila potem, ko dobiva izvide genetskih preiskav, saj bova čez kakšne štiri mesece že bolj trezno razmišljala kot sedaj. Moj mož sicer dvomi, da si bo po tej izkušnji sploh še kdaj želel otroka…

Nevem zakaj se vam tako mudi zanositi, saj ste vendar rodile, telo si mora malo odpociti..
Jaz sem zanosila 3 mesece po pogrebu sincka, 1,5 leta starega,..zanosila po naravni poti, nevede, popolnoma prehitro! Nikakor nisem bila pripravljena sprejeti drugega kot samo njega sem zelela nazaj!!! Zalovanje in veselje ob prihajajocem clanu je nekaj najtezjega..
Sele ko sem rodila sem hcerko 100% sprejela..
Vsak ve zase, eni prej eni kasneje..

Izguba otroka,
jaz pa željo po ponovni nosečnosti zelo dobro razumem. Upoštevati moraš, da mnoge med nami nismo več najmlajše in da se že zato bolj mudi. Še pomembnejše pa je verjetno dejstvo, da se mnogi pari trudijo mesece in mesece, preden sploh uspejo zanositi. Jaz ne vem, če bom še kdaj zmogla vse to… Žalosti, razočaranj in bolečine je bilo že toliko…