spoštovani gospod doktor,
prosila bi vas za nasvet zaradi sestre.
poročila se je stara 18 let. ker je bila noseča.
njen mož je bil že takrat alkoholik.
sedaj ima z njim tri otroke stare 10, 6 in 3 leta.
do letošnjega poletja je bilo njeno življenje na videz znosno.
pred nekaj leti, ko je bil njen mož v službi postavljen pred ultimat ali gre na zdravljenje ali odpoved, je izbral odpoved in si našel drugo službo.
takrat je oče predlagal, da bi lahko šel na zdravljenje, pa ga je sestra zagovarjala, da saj ne pije in seveda ni šel.
letos pa je izgleda bilo tudi njej njegovega pitja dovolj in se je po pritisku z njene in naše strani, ter s strani njegovih staršev odločil za ambulantno zdravljenje.
hodila sta pol leta v psihiatrično bolnico v idrijo na tedenske tearpevtske sestanke.
sestra mu je v tem času preprečila ves dostop do financ, zato je njen mož v službi kradel denar, da je lahko še naprej pil. njej se je podrl svet, ker mu je zaupala, da abstinira. seveda je spet izgubil službo. po nasvetu gospe, ki vodi AA, je zagrozila z ločitvijo in mu postavila ultimat da mora v bolnico na zdravljenje. on se s tem strinja, ampak zaradi slabega finančnega stanja in sedaj nezanesljive nove službe je ta odhod na zdravljenje časovno vprašljiv.
to je njena zgodba.

v tem času, ko se je to dogajalo, je sestra večkrat prihajala k meni na pogovor, tolažbo… jaz in prav tako tudi starši smo ji bili pripravljeni nuditi vso podporo.
tudi, če bi se ločila… bi ji pazili otroke, bi lahko jedla pri starših, bi ji nudili finančno podporo, moralno podporo… vse.
v pogovorih z mano je bila videti obupana, depresivna, jokala je… omenjala samomor…
jaz sem ji verjela, da je v hudi stiski in sem ji bila na razpolago za pogovor kadarkoli…
dokler se ni pokazalo, da se njeno vedenje ne ujema s tem, kar govori…
tako je obupana in v slabem finančnem stanju ampak vseeno hodi tudi po trikrat na teden ponočevati. domov prihaja ob 6h zjutraj… (njen mož je povedal, da je ni do jutra, tudi kadar njega zaradi nočne službe ni bilo doma…) otroke pa pušča same tudi čez dan, kadar jih ima ona v varstvu…
(otroci kažejo strah. najmlajši se je začel bati biti sam pred hišo, stalno išče nekoga, da ga vsaj vidi… zvečer mlajša dva velikokrat spita pri očetu na kavču in ne v svoji sobi več… )
sestri sem vse to omenila in jo povabila spet na skupen pogovor, pa ni prišla.
rekla je, da se nima z nami kaj več pogovarjati…
in še vedno veselo ponočuje.
do otrok se obnaša agresivno, nanje v glavnem samo kriči…
njena osebna zdravnica ji je dala tablete za živce in napotnico za psihiatra.
menili smo, da ji bo strokovna pomoč v olajšanje, da se bo lahko z nekom neobremenjeno iskreno pogovorila… pa je rekla, da ne bo šla k psihiatru, ker njej ne bo nihče pral možganov in ji razlagal kako se živi…

upam, da sem v grobem orisala situacijo in bi vas prosila za nasvet, kaj bi lahko v dani situaciji naredili, kako bi ji lahko pomagali, ker kot vedno, kjer so taki problemi najbolj trpijo otroci…
njen mož še vedno pije, ona pa v glavnem hodi v službo, čez dan kolesariti, ponoči pa itak ne vemo kod hodi…
mož seveda sumi, da ima nekoga zaradi katerega tako pogosto hodi ven…
pije kontracepcijske tablete, četudi spita z možem ločeno, kar kaže na to možnost.
jaz vseeno ne razumem, kako ji ni mar za svoje otroke… že tako so bili izpostavljeni divjim prepirom (in tudi pretepom… žrtev je bil mož) in da tudi kadar je prosta gre in je ni po cel popoldne…je ne zanima kako je z sinom v šoli, si namerno uredi tak urnik, da otrok tudi po nekaj dni ne vidi…
k nam so vedno radi prišli na obisk, sedaj jim to ne dovoli več…
sina ne pusti na šolske izlete, z izgovorom, da nima denarja in ona pa gre isti dan k frizerki in zvečer ven…

ker sem ji vse to povedala, da ni prav, sedaj ne govori več z mano.
oče pa je rekel, da bo poklical socialno varstvo, naj pridejo pogledati v kakšnem zanemarjenem domu živijo otroci in kakšne brezbrižne starše imajo…

gospod doktor prosim za nasvet, za mnenje, ker ta situacija tudi vse nas zelo bremeni.

Spoštovani Nika,

prisilna napotitev k psihiatru je po naši zakonodaji možna samo v primeru, če nekdo neposredno ogroža življenje nekoga drugega, lastno življenje, ali večjo materialno vrednost (npr. s požigom, prodajo ipd.), v vseh drugih primerih pa je obisk psihiatra PROSTOVOLJEN. Čeprav bi bila morda psihiatrična obravnava koristna, je torej obisk prepuščen izključno sestrini privolitvi.

vem,
da se mora za obisk pri psihiatru odločiti sama…

zanimalo me je, če imate kakšen nasvet, kaj bi v dani situaciji lahko naredili mi…
kako naj ji dopovemo, da otroci trpijo, da se majhnih otrok ne pušča samih doma sredi noči, da otroci potrebujejo mamo…
(če je že oče smo fizično prisoten…)

… je očetova ideja da pokliče socialno skrbstvo pametna…?

na koga se sploh lahko obrneš, če ona ni pripravljena narediti ničesar, ker ji ustreza, da hodi stalno okoli in njemu ustreza, da lahko še naprej pije…

oba sta nezrela in nesposobna reševanja problemov…
boleče je samo to, da v takem okolju živijo trije še dokaj majhni otroci
in se bojim, da jim je to slaba popotnica za nadalnje življenje…

kaj se da narediti?
kaj naj ji rečem?
povejte mi kako ona razmišlja, kaj si misli… je tak egoist, da jo zanima samo njeno lastno počutje…?
je zaljubljena in je njena razumska presoja kaj je prav in kaj ne oslabljena… za kaj se gre…?
…ker nam je njeno vedenje nerazumljivo.

Spoštovana Nika,
mislim, da je obvestitev področnega centra za socialno delo umestna, saj ena temeljnih nalog socialne službe varovati ugodne pogoje za razvoj in splošne interese otrok. V skrajnem primeru, če bi se objektivno ugotovilo, da gre za hudo zanemarjanje otrok, obstaja tudi možnost namestitve otrok v rejo, dokler se domače razmere ne uredijo, tudi očetov alkoholizem. Morda bo že obisk socialne delovke prispeval k razrešitvi situacije.