Potrebujem pomoč.Preveč sem nervozna.To prenašam na okolico in sem nestrpna ,velikokrat izredno hitro vzkipim.Neprimerno reagiram.
Vse to posledica-ločitve,sodišča,nadlegovanje bivšega partnerja, na novo ureditev življena,sama z dvema otrokoma… itd..itd.Skratka ,že prej sem bila pod močim psihičnim pritiskom,zdaj sem nekako stvari rešila,oz jih rešujem.Na ven delujem močno,mirno.A iz tira me vržejo že male stvari.Do sedaj ugotavljam,da trpijo moji bližnji.Obremenjujem jih.Rada bi si pomagala. Nasvet,pomoč?

Ponavadi pri kakršnikoli stresni situaciji pomaga nekaj globokih vzdihov in izdihov predno nastopi prva reakcija na problem.

SAM PROBLEM NI PROBLEM, AMPAK REAKCIJA NA PROBLEM JE PROBLEM.

Ko se boš tega začela zavedati in še tega, da veš, da za okolico tvoje ravnanje ni zaželjeno, potem imaš odgovor na dlani.

Nihče drug ti ne more pomagati, če si ne pomagaš najprej sama.

Pa srečno!

Ločitev in vse kar le ta zraven prinaša, vsekakor ni mačji kašelj. Ostala ste sama, z dvema otrokoma, ki vas sedaj zelo potrebujeta. Vaši odzivi so nervozni, vzkipljivi, nestrpni. Veste, da otroka potrebujeta mamo, ki se bo ob njiju znala umiriti, pa vas že majhne stvari spravijo s tira. Tudi otroka doživljata veliko stisko. Oče je odšel, neglede na to, kakšen je bil. Ločitev lahko otroku pusti trajne čustvene posledice, če ni ob otroku nikogar, ki bi znal prisluhniti, razumeti in sprejeti bolečine, žalosti, strahu. Koliko imajo vaši otroci prostora za pogovor o tem kaj doživljajo? Tudi vi potrebujete prostor zase, da se umirite, saj boste drugače zelo težko začutila otroke.

Težko vam je, ker nimate nikogar, s kom bi govorila o svoji bolečini, stiski in žalosti. Na vzven delujete močno, mirno, saj nočete, da bi drugi videli, kako ste v sebi prestaršena in ranljiva ob vsem kar se je in se še dogaja.

Čustveno boste potrebovala veliko časa, da se boste umirila od pretresov in ponižanj, ki ste jih doživela. Čutenja, ki si jih niste dovolila začutiti, ker so bila premočna, vam sedaj prihajajo v ospredje in povzročajo nemir telesu. Ločitev, bivši mož, nadlegovanja, vse to je sedaj za vami. Počasi se umirjate, zato dobivajo prostor čutenja, ki prej niso imela prostora.

Veliko se pogovarjajte z otroci. Nikoli ne razvrednotite očeta, neglede na to, kaj vam je storil, če tudi se je najverjetneje že sam razvrednotil. Oče je za otroka svetinja, ne glede na to kakšen je. Kar so vajini problemi, naj vajini tudi ostanejo. Otroci niso dolžni poslušati in nositi vajinih bremen.

Potrebujete samo čas, da se vaš čustveni svet, ki je tako razoran, umiri. Dajte si ta čas in si ovrednotite vse, kar ste težkega doživela.