Pred časom sem pisal o problemu ki ga imam in se ponovno pojavlja zato bom prilepil e-pošto in prosim pomoč:

pišem vam ker sem v petek prekinil zvezo s punco. Skupaj sva bila skoraj 4 leta. Začel sem se poglabljat v to kaj je bilo med nama narobe. Naj nakratko opišem najino zvezo. Januarja je dobila službo v šoli kot javna delavka. Letos malce pred poletnnim počitnicami sem opazil da se začenja vesti drugače. Vprašal sem jo kaj ji je. Pa mi je najprej govorila da nič. Potem sem jo vprašal ali ji je morda všeč kdo drug in mi je to pritrdila. Mene je kap. Potem me je tolažila da ni to nič da si ustvarja stvari u glavi in da nikoli nista govorila in da ne ve zakaj tako čuti. Sam sem čez kakih 14 dni zbolel na infekcijski so mi rekli da krvna slika kaže na neko vnetje in da mislijo da je prva faza meningitisa. Kasneje so prišli dodatni izvidi ki so to ovrgli. No ko so prišle poletne počitnice je še po kakšnem tednu rekla da ne ve kaj bi in tako meni je bilo hudo vendar me je potolažila in je bilo vse u redu. Poletje je minilo super stvari so šle na svoje tirnice imela sva se super uživala in tako. Vse je bilo v redu. potem je prišel september in stvari so se začele ponavljati. Naj povem da nisem bil prej nikoli ljubosumna oseba po tem sem se ji pa res nakako hotel še bolj približat. Pred dobrim letom ko sem bil brez službe mi je ona zrihtala da sem začel delat pri njenem očetu. Pred kakim mesecem je rekla da je pogoj da greva naprej to da pustim službo pri njenem očetu in sem ji rekel da bom. Rekla je da jo nekaj duši in naj grem za cel vikend domov. Res sem šel in takrat sem tudi začel razmišljat kaj nama gre narobe. V nedeljo sem se potem vrnil ni mi hotela dat ljubčka in pravi da je bila jezna. Potem sem ji povedal da jo imam rad da bom pustil službo in začel delati stvari ki me veselijo. Pobotala sva se in kakšen teden je bilo u redu potem pa spet. Da ne ve kaj bii da so se čustva do mene ohladila in da mi ne more rečt da me ljubi. Naj še povem da so pred kakim mesecem pa pol s sestro spile nek čaj iz konoplje in so jo oblivala čustva: najprej smeh že v naslednjem trenutku jok. Strah me je bilo zanjo. Ko sem jo prišel iska jo je stvar že popustila in izpovedala se je da vidi koliko ji pomenim kako me ima rada in tako. Sama zase pravi da se ji zdi da rabi pomoč. Pravi da pri meni dobi vse kar želi in da ji ni jasno kako da je zaljubljaena v drugega ki sploh nikoli nista govorila. Zaupam ji ampak kljub temi sem mislil da se morda ta sodelovec z njo igra.Prejšnji Teden je rekla da hoče imeti cel teden zase da sploh vidi če me pogreša, rekla je da naj še 14 dni potrpim in konča z delom v šoli in da bo vse u redu. No šel sem domov ampak mi je potem po telefonu rekla da se počuti svobodno in tako. Začel sem brat knjigo 5 jezikov ljubezni kjer piše da je zaljubljenost čustvo ki pride naenkrat in izgine prav tako in da se za njega ni potrebno potrudit. Veliko sem tudi v kontaktu s sestrično ki se ukvarja z psihoanalizo in mi je tudi predlagala vašo knjigo ki sem jo mimogrede danes že naročil. Njena reakcija na to je bila da se sedaj počuti izigran, plehko in zmanipulirano. V četrtek se je obnašala arogantno grdo tako da mi je dala nekako vedet da bi to bilo to. Spim po 3 ure na noč jem komaj kaj zgubil sem že 9 kg.No v petek sva se lepo pomenila nisem je silil naj se odloči pač povedal sem ji kaj čutim in hudo je bilo za oba. No še pred tem sem tudi pogledal v dnevnik ki ga je pisala 2 dni prej. Piše da se ob njeni simpatiji počuti ničvredno ponižano in še nekaj ampak da čuti globoko strast do njega. Da se boji kaj jo bo bolj bolelo da bo izgubila mene ali tega učitelja. Sam sem tega učitelja tudi poklical mu povedal za zaadevo enkrat je šla že do njega in mu rekla da nekaj čuti do njega in ji je on rekel da se to zgodi in da ima tudi on svoje muhe. Ko sem mu razložil zadevo je bil šokiran res nikoli nista komunicirala razen takrat in da se počuti slabo čeprav ni nič kriv. Zmenila sva se da gre do nje in jo postavi pred dejstvo rekel ji je da se čez pol leta poroči in da gradi hišo in naj se ne prenagli ker se bo šele potem zavedala kaj sva imela ko bo to izgubila. Res sva šla narazen meni je izredno hudo komaj se sestavljam sploh ne morem odmislit zadeve. Prisiljen sem prenehat ljubit . No v pogovoru je še rekla da ji je ta učitelj povedal svoje ampak da se ji zdi da je tudi on zmeden. Naj še povem da stalno, dnevno prebira horoskope po mejlu in tako in se mi zdi da to ni u redu. Tudi njena mami je drugače super oseba samo karkoli delaš in da ona pride mimo govori da to ne smeš tako da moraš tako kot ona pravi. Skregajo se samo da se vidijo. Meni je resnično žal men nje in naju ker sva se res imela super in si nisem mislil da bo kaj takega. Tudi nikomur se ne zaupa razen sestri se je ki pa ji itak pravi da boljšega od mene ne bo. Je težka osebnost veliko stvari je treba pogoltnit ji prigovarjat da zna narest stvari in to ji ugaja. Ampak kljub temu sva šla narazen. Pravi še da bi mogoče novo leto lahko preživela kje skupaj in tako. Uglavnem ne vem več. Zmeden sem upam da se stvari uredijo. Rad bi bil z njo ker je ona meni res spremenila pogled na svet in ona pravi da sem ji dal vedet da obstajajo dobri moški. Ali lahko sploh upam da se vrne? Ne težim ji po telefonu in pravi da si zaslužim najboljše kar mi ona ne more dat. Ne vem kaj naj. Saj sem verjetno še kaj pozabil no če ne vam pa še pišem. Prosim za mnenje! Hvala in lep pozdrav

pred časom sem vam pisal o problemu med mano in punco. naj povem da sva šla po tisti mesečni pavzi nazaj in je bilo super. pri njenem očetu ne delam več tako da sem trenutno brezposeln. ona je dobila službo za 4 mesece preko zavoda podjetno v svet podjetništva. začela je delati z 11. avgustom. spet je bilo čutiti napetost vendar nisem silil vanjo. zadnje par dni je kar jokala in rekla da ne ve kaj ji je, včeraj je predlagala da greva skupaj k psihologu. no povedala mi je da ji je spet všeč fant s katerim se vozi v službo. ne znam opisat kako težko mi je … verjetno bi vsak normalen moški ob taki situaciji zapustil partnerico jst pa te moči nimam. ne vem ali bo psiholog lahko sploh kako razjasnil stvari? pravi da imava vse kar potrebuje dobra zveza pa da vendar čuti praznino. pravi tudi da mora poslušati srce in telo, ki ji govori drugače. kaj naj si razlagam. še to drug teden naj bi imel razgovor za službo ki si jo zelo želim samo mislim da če pridem tja kot čustvena razvalina ne bo nič! ne vem kaj naj! želim ji najboljše trudim se po svojih najboljših močeh pa spet takole. prosim za kakšen odgovor!

Spoštovani cblit,

Hvala za zaupanje stiske. Iz opisa je razvidno, da se sredi negotovega odnosa počutite nemočen, kar je povsem razumljivo, saj kaže na to, da ste na eni strani povsem predan zvezi in vaši ljubljeni, po drugi pa v tem odnosu pristajate na vlogo »socialnega delavca« v intimni zvezi oz. predstavljate nekoga, ki je bolj sočuten brat kot pa moški, ki naj bi najprej spoštoval in imel rad sebe, nato pa ljubil bližnjo osebo in skrbel za odnos.

Zaznati je, da partnerka s svojo nestanovitnostjo in negotovostjo na vas močno prelaga (beri: projecira) odgovornost za svoje počutje v zvezi, kar je milo rečeno nesmisel, saj je v njej svobodna in odgovorna najprej zase (kakor tudi vi), toda ker pa ste naslovnik takšne projekcije in v njej so-delujete na sebi značilen način, ste se temu odzval pač tako, da ste lastne potrebe kot moški v intimni zvezi potisnil vstran in pričel delati vse, kar mislite, da od vas pričakuje partnerka, samo da ohranite zvezo, da ohranite njeno bližino. Najbrž je to pri vaju nepreverjena oz. nepredelana tema, ki še čaka na priložnost. Kaj se v takšni dinamiki prične odvijati? Na račun čustveno-telesne privlačnosti vas partnerka vse bolj doživlja kot nekoga, ki je sicer vreden zaupanja in super moški, ki jo razume v vseh pogledih … toda je ne privlačite več, saj niste več “tisti”, ker pa ga išče in je negotova, preizkuša iskro drugod. Prav gotovo ni vse odvisno od vas, kajti oba sta v tem odtujevanju so-delovala s svojimi blokadami in nedorečenostmi. S čimer pa je potrebno čim prej v stik, se o tem varno pogovoriti na štiri oči, sicer pa s pomočjo strokovnjaka.

Metaforično bi rekli, da je odnos zašel in vas kot moškega izziva ter kliče, da se prebudite iz nove, za resno zvezo ne preveč uporabne vloge “nemočnega socialnega delavca”. Kakor da ste pozabili, da intimnega partnerstva ne more voditi brezpogojna ljubezen, temeč vzajemno pogojena in z osebno svobodo ter odgovornostjo ustvarjena ljubezen.

Z vidika samopodobe se je potrebno vprašati kdo ste pravzaprav v tej zvezi postal, kam je izginil samozavesten moški (je sploh kdaj tam bil) in zakaj se vede kakor, da ni sposoben in vreden spoštovanja, ljubezni? Koliko se na račun zveze izgublja individualnost, enkratnost oz. kje je moški, ki jo je nekoč privlačil? Intimna zveza se kot avtomobil »vozi na vžig«, glavna spojina goriva pa je privlačnost (čustvena, telesna, duhovna in intelektualna) in če smo pripravljeni se povsem podrediti drugemu pri čemer nase pozabimo, se prične ogenj dušiti, drugi ob nas pa se čuti kot da se sami ne spoštujemo več, zakaj bi nas dugi potemtakem spoštovali?

Bi takšna oseba bila za vas privlačna ne vem, ampak iz opisa vajine zveze se najbolj čuti prav to: da je ostala brez goriva. Zveza nas posrka zato, ker si to sami dovolimo in takrat, ko svoje strahove, skrbi in negotovost (pogosto tudi nevede, avtomatično) pometamo pod preprogo in ker običajno čutimo nemoč, da bi se spremenili (ali ne vemo kaj nam je storiti), v zvezi počnemo vseh sort neumnosti, samo da bi bili sprejeti. Pozabili smo reči NE (čemurkoli/komurkoli že) brez slabe vesti. Prej ali slej, če malo opazujete, ugotovite, da to ljudje prezirajo, ker nihče ne mara negotovih, ki se delajo da so fejst – le da morda ne povedo takoj po resnici, ker navadno čutijo, da je oseba itak negotova vase, pa jo nočejo prizadeti oz. se raje izognejo morebitnemu konfliktu ali burni reakciji sogovornika.

Skratka, pričnite se ceniti in ne razdajajte se brez da bi zahtevali kaj v zameno. Že če vam nekdo nekaj ponudi zastonj, kar je sicer vredno zlatnika, težko verjamem, da vam bo privlačno, mar ne? Sledite svojim potrebam, ne pa iluziji o idealni zvezi, v kateri obstajate le takrat, kadar ste z njo dobesedno “zliti”. Ne, ker to v realnosti postane za zvezo destruktivno. Zaupajte vase in delajte stvari, ki so všeč vam. Več zahtevajte od sebe in zase. Trajnost in globina zveze se merita po samospoštovanju, stopnji čustvene zrelosti, osebni svobodi, odgovornosti zase in za odnos, ne pa po tem koliko smo (se) pripravljeni žrtvovati zanjo.

Če razgovora za službo še niste imeli, vam še posebj toplo priporočam, da pričnete verjeti vase in svoje sposobnosti, ker si to zaslužite! Niste nobena žrtev, le spustili ste se v to vlogo. Zakaj – pa morate odkriti sami. Vse se da, srečno!