Pomoč
Ok situacija je taka:
Star sem 15 let in imam deda(oče od moje matere), ki pije. To se je zgodilo že prej pred kakšnimi 6 leti, ko se je ded po domače ”zložil” po tleh takrat je izgubil ledvico. Moja babi je umrla pred 3 leti od takrat se je mojemu ded-u stanje poslabšalo imel je tudi prijateljico(punco), ker pa ga je le-ta pustila je začel piti. Res me skrbi za mojo ”mami”, ker počasi zgublja živce in je depresivna..
Prosim za pomoč
HVALA
Zan7z
Lepo se mi zdi, da imaš občutek in sočutje do svoje mame, ampak nikakor ne smeš prevzeti bremena in skrbi za svojo mamo na sebe. Ona je odrasla oseba, seveda v stiski potrebuje pomoč, ampak ne pusti, da bi njena slaba volja uničevala tebe.
Kljub temu, da si star 15 let, je še vedno mama dolžna, da skrbi ta tebe in ni prav, da je situacija obratna.
Mislim, da ji lahko odkrito poveš, da si zelo v skrbeh za njo, da si malo brskal po internetu in iskal informacije ter da ugotavljaš, da bi morala poiskati oporo in pomoč.
Ni nujno, da je vzrok njene depresivnosti, kot praviš, tvoj ded. Gotovo pa ne pomaga.
Morda bo Metka svoj vidik dodala in skupaj nam nekaj uspe pogruntati.
Živite pa skupaj?
Si sam ali imaš še kakšnega brata sestro, morda mamino sestro, brata,… Si za vse bolj sam ali se lahko še koga obrneš po pomoč?
A dobro, da imata očija. Predvidevam, da ne živi z vama, ker ga nisi omenil, ali pa je zaposlen z drugimi obveznostmi. Lahko da ne opazi težav, ali pa se mu ne zdijo tako resne.
A ste se že kaj pogovarjali o tem z njim ali mamo? Kaj pravi en ali drugi. Kaj pa je tebi najhuje, da si sploh sklenil, da iščeš nasvet?
Da oči veliko pomaga največkrat ju slišim zvečer ko se pogovarjata kaj bi sklenila o tem, da živi z nami, mislim da ima moj ded pred mojim očijam nekakšen čuden ampak dober odnos moj oči ve kaj mora točno narediti in se z njim pogovori zel o resno. Najhuje mi je,da vidim svojo mamo, da joče in neve kaj storiti.
Verjamem in vem, da je hudo, ko moraš to videti, ampak življenje je takšno, da vseskozi prinaša neke preizkušnje. Ne vem, kako bi ti povedala, da se ne bi zdelo pokroviteljsko, ampak si še zelo mlad in skozi življenje se ti bo zgodilo še veliko težkih reči, za katere se ti danes zdi, da ni mogoče.
Jok ni slabo izražanje čustev. To je odlično, da joče. Pomeni, da svojo bolečino lahko izlije in da ne drži v sebi. Drugo bi bilo, če bi kar brez razumnega razloga jokala in bila vedno zagrenjena, zamišljena, ali pa celo brezbrižna in odsotna.
Dokler joka takrat, ko se z očijem pogovarjata in iščeta rešitev je vse ok. Jok je za okolico lahko neprijeten ali pa ob njem ljudje mislijo, kako oseba trpi, ampak jok ni slab in ne vzemi si preveč k srcu. Mama ima svoje težave in imajo jih vsi, prav vsi na tem svetu. Samo v različnih obdobjih, v različni obliki.
Želim ti, da bi bilo tega čimmanj, lahko pa ti zagotovim, da ne skrbi zaradi tega. Ker ni tako grozno, kot se zdi. Je grozno – tebi in v tem trenutku, ampak to bo minilo.
Da ne bi preveč trpel, ti svetujem, da mamo vprašaš, če bo zmogla in gotovo bo rekla, da ne ve, ampak vsi vemo, da bo. Ker ljudje so bitja, ki padejo, vstanejo in gredo naprej. Čez čas se pa človek ozre nazaj in ugotovi, da ni bilo tako hudo.
Če se motim in se mama tudi v dnevu in dveh ne bo pomirila, me pokliči na 01/520 50 50 in se bova pogovorila po telefonu, po potrebi dogovorila za srečanje. Morda bi bilo dobro, da pride tudi mama. Ampak naj to počaka. Bomo videli,kaj lahko skupaj naredimo.
Vedno pa se lahko oglasiš tudi na forum. Poročaj! 🙂
Zan7z,
Pred približno petimi leti sem bila v enaki situaciji kot ti (takrat nekaj let mlajša), lahko ti povem, da se je vse končalo veliko bolje, kot sem si takrat predstavljala. Vmes je dedek skoraj umrl, potem je bil v bolnici prisiljen nehat pit in sedaj je vse okej, živi v domu – ni super, ampak ni več konstantnega kreganja in skrbi… Prišlo bo do točke, ko tega tvoji družino ne bo več tega doživljat! Če sem se od moje družine (obeh strani…) kaj naučila je to, da se pitje alkohola ne splača, če ne drugega veš to in tega ne boš naredil sebi, veš kaj vse slabega prinese… Srečno! :))
Zan7z,
Res je neverjetno, lepo, da te skrbi za svoje starše in da jim poskušaš pomagati. Res pa je tudi, kot sta napisali tudi Andreja in “Bila v enaki situaciji”, da stvari v določenem trenutku izgledajo precej hujše kot so lahko v resnici. Poleg razlogov, ki jih navajata moji predhodnici, je razlog lahko tudi v tem, da starši skušajo otroke obvarovati pred hudim in svoja razmišljanja in občutke obdržijo zase, ne zavedajo pa se, da otrok marsikaj vidi, sliši. Mogoče bi bilo res fino, če bi pocukal mami in očija za rokav ter ju prosil za en pogovor. Povej jima, da te skrbi.
Poskušaj, da te ne skrbi za mami; kot si napisal, se z očijem veliko pogovarjata, debatirata. To je res super.
Drži se 🙂