pomoč
Pozdravljeni!
Moje ime je Katra Hribar in sem absolventka sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
V preteklosti ste mi (udeleženci in udeleženke tega foruma) že pomagali oblikovati seminarsko nalogo o otrocih s posebnimi potrebami, tokrat pa vas prosim za pomoč pri pisanju diplomske naloge.
Moja diplomska naloga nosi naslov VZGOJA OTROK IN MLADOSTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI, vi pa mi lahko pomagate s svojimi izkušnjami in predlogi na to temo.
Zanima me naslednje:
1.) kako ste se odločili ali boste svojega otroka vključili v prilagojen izobraževalni program oz. v redni izobraževalni program (inkluzija) – ste se odločili sami, so vam tako svetovali strokovnjaki…
2.) kakšne so vaše izkušnje (pozitivne in negativne) z delavci, ki se v rednih in v prilagojenih izobraževalnih programih ukvarjajo z vašimi otroki
3.) kako se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah počutijo vaši otroci – so zadovoljni, žalostni, nesrečni, polni optimizma….
4.) poznate programa »Korak za korakom« in »Korak k sončku« in kaj menite o njiju
5.) kakšne so vaše izkušnje z izobraževanjem starejših otrok (problematika vpisa na višje in visoke izobraževalne ustanove, problematika študentov-invalidov…)
6.) kaj bi svetovali staršem, ki so v dilemi kakšno izobrazbo (prilagojeni program oz. redni program z inkluzijo) nuditi svojemu otroku s posebnimi potrebami…
Za odgovore se vam že vnaprej lepo zahvaljujem. Za vse informacije in vprašanja mi lahko pišete na e-mail: [email protected] ali me pokličete na tel. številko: 041 909 368.
Želim vam veliko pozitivnih izkušenj z ljudmi, ki vas obdajajo ter veliko lepih trenutkov z vašimi najbližjimi.
Katra Hribar
Pozdravljena Katra!
Poskusite Vašo prošnjo postaviti še na naslednjem linku.
http://www.epilepsija.org/forum/index.php?sid=1fc46e3aae763a9c3424b80cb53861f2
Sta rši otrok z epilepsijo, Vam bodo znali marsikaj povedati.
Veseli bi bili objave na forumih (če boste pri volji jo objaviti), saj je tema zelo zanimiva in bo tudi marsikomu v korist.
Veliko uspehov.
2) Jaz imam negativne izkušnje s psihologi in sociologi, ker oni potegnejo z zdravimi in prikazujejo negativne občutke, ki jih imajo zdravi, ko se morajo prilagajati osebi (otroku ali odraslemu) s posebnimi potrebami. Imam tudi slabe izkušnje z delavci, ki se ukvarjajo z otroci s posebnimi potrebami, pa naj bo to v redni ali v posebni šoli. Le-ti imajo namreč vzgojne metode, uperjene v to, da bi otroke s posebnimi potrebami naredili podobne sebi, kar pa se mi nikakor ne zdi vredu, saj tako otroci zapravijo dragoceni čas, ki bi ga lahko izkoristili na bolj koristen način.
3) Jaz se v vzgojno izobraževalnih ustanovah nisem preveč dobro počutil.
4) Teh dveh programov ne poznam, pa tudi nikdar nisem vedel, kakšen program je na meni preizkušala moja defektologinja…
5) Na podiplomskem študiju ni nobenih prilagoditev za študente invalide, na dodiplomskem pa jih je še nekaj. Profesorji enostavno nočejo prilagajati svojega pristopa.
6) Ne vem.