Stara sem 23 let in še vedno nisem zadovoljna sama z sabo. Pri vsakem delu, ki ga opravljam me je strah neuspeha. Trenutno sem v iskanju službe, vendar me kar zvija v želodcu ko pomislim, da bom prišla na delovno mesto in ne bom znala zahtevanega dela (vem, da vsega ne morem znat takoj). V preteklosti sem delala preko študentskih del, vendar ko je name priletela večja odgovornost sem preprosto pustila, saj ob razmišljanju da mi ne uspe ozitoma da kaj narobe naredim nisem zmogla opravljati dela oz. sem pri sebi vedno iskala izgovore zakaj je boljše da pustim delo (čeprav sem kasneje le-to obžalovala).

Samozavest mi je upadla nekje v srednješolskih letih, ko sem pridobila dokaj teže. Izolirala sem se od ljudi, prav tako od moje najboljše prijateljice. In ko sedaj gledam svoja srednješolska leta, opažam, da sem vedno iskala napake pri drugih in da so oni ”čudni” in ne jaz. Sedaj pa ugotavljam, da sem jaz bila tista, ki se ni pretirano družila in pogovarjala z njimi.

Pa tudi sedaj, ko srečam katerega sošolca in osnovne ali srednje šole, se raje skrijem ali pogledam stran, ker mi je tako zelo nelagodno, da bi se morala pogovarjati kateremu iz njih.

Ko sem v družbi poznanih ljudi in manjši skupini sem zelo komunikativna, vendar ko srečam koga nepoznanega popolnoma obmolknem.

Mogoče se oglasi kdo z pozitivnimi izkušnjami, kako povečati samozavest in komunikativnost, ali pa le za kakšen pogovor.

Lep pozdrav.

Prijavi se na mon, in mi pošlji zasebno sporočilo.
Takole boš samo sebe spravila v depresijo in še kaj več.
Ni tako hudo, če boš pravilno razmišljala.