Pomagajte mi!!
Pozdravljena Emyy,
ne bom te spraševala kako si, ker vem, da še zdaleč nisi tako, kot bi si želela. Upam, da imaš okrog sebe dobre ljudi, ki imajo čas, da ti prisluhnejo, mislim, da ti to v tem času največ pomeni, razen seveda tvoje hčerkice. To je velika sreča, da jo imaš, vedi, lažje boš preživela, ker imaš njo, ona ti bo vlivala moč in voljo do življena, ona bo tista, za katero ti bo vredno živeti, ona ti bo spet povrnila nasmeh na obraz … In nekoč, enkrat ko bo hčerka razumela zakaj je moral oditi očka, boš imela ob sebi človeka (ljubo hčerko), kateremu boš lahko pripovedovala o njemu, opisala svoje sedanje počutje, in ona te bo takrat razumela,…Takrat bo tudi bolečina ob izgubi manjša, ne bo tako peklensko bolelo, lažje ti bo …, samo potrebuješ čas, samo čas bo naredil svoje.
Ko ti bo najbolj hudo, ko ne boš več videla smisla v življenju, stopi do svoje hčerke, jo močno objemi in stisni k sebi, in ugotovila boš, da si res izgubila nekaj dragocenega, toda del njega je v hčerki, ki pa je smisel tvojega življenja.
Drži se emyy.
