Pomagajte mi!!
Draga emyy, moje iskreno sožalje. Vem kako ti je hudo in na žalost vem, da bodo prišli dnevi, ko ti bo še huje. Ampak zavedaj se, da imaš enega majhnega sončka, ki ti ga je tvoj dragi zapustil in za katerega se moraš potrudit in iti naprej, po poti, ki ti je usojena.
Ne vem zakaj je usoda tako kruta, da jemlje tako mlade in dobre ljudi. Jaz se po 3 letih še vedno sprašujem, zakaj, zakaj??? Odgovora ne najdem, živim iz dneva v dan in verjamem, da bom svojega najdražjega nekoč, nekje zopet srečaa, da me čaka…in to me drži pokonci.
Pošiljam ti en velik, topel objem.
Draga Emyy!
Iskreno sožalje. Točno vem, kako ti je in kaj občutiš, o čem razmišljaš. Tvoj dragi je odšel v svet tišine, kjer ni trpljenja in bolečine. Njemu je zdaj najbrž zelo lepo. Naj ti bo tale misel v vsaj majhno uteho.
Vedi, da bodo tudi za vaju s hčerko še prišli lepi dnevi. Govorim iz izkušenj.
Veliko moči ti želim.
Draga Emyy, iskreno sožalje ob takšni hudi izgubi. Vem, da težko dojemaš, da tvojega dragega ni več. Žal bo takšnih dni še veliko. Če si dovoliš jokati, ti bo vsaj za trenutek lažje. Vedi, da v teh težkih trenutkih nisi sama. Veliko nas je takšnih, ki mislimo nate in ti v mislih pošiljamo lepe misli in moč. Upam, da boš zmogla. Dnevi bodo težki, čedalje več bo pa sčasoma lepših. Tvoj dragi te bo spremljal celo življenje na takšen ali drugačen način. Umrl je samo fizično, drugače bo pa vedno s teboj. Želim ti veliko moči.
Draga emyy.
Sprejmi moje iskreno sožalje.
O kako hudo mi je v srčku… Pa tako mlad se je poslovil od vaju.
Dnevi ti bodo težki, še bolj noči, vendar poskušaj vsaj malo odmisliti, vem, da je težko, sploh prvi tedni in meseci, ko ti bo tvoj dragi skoz v mislih in pred očmi. Žal je usoda hotela tako. Vedi pa, da je trpel bolečine. Tam kjer je, vaju bo opazoval in vseskozi spremljal, kako raste in se razvija njegova hčerkica, kaj vse bo dosegla, tebi pa bo pošiljal objemčke skozi oblačke ali preko sončnih žarkov. On bo skoz s teboj. Velikokrat boš čutila to. Dovoli mu…
Joj nimam več besed ob tvoji tako tragični izgubi moža..
Drži se, pošiljam ti objemček
Moje sožalje.
Ne vem, kaj naj ti rečem, ker vem, da so vse besede odveč.
Ljudje odidejo, ljubezen pa je večna. In ta bo ostala s tabo. Z vama.
Ti pa resno svetujem, da se obrneš na nekoga. Podporna skupina, prijatelj ali prijateljica, nekdo, s komer se lahko pogovarjaš in ki ti bo lahko pomagal tudi pri vsakdanjih stvareh. Žalovanje ti pobere ogromno energije in je za vsakdanje funkcioniranje ne ostane prav veliko. Ti si pa že zdaj utrujena – naj ti ne bo zoprno ali odveč prositi za pomoč.
Vem, da ti je zdaj verjetno vseeno, kako bo s tabo, ampak ker si v situaciji, ko moraš skrbeti tudi za hčerko, ti ne sme biti vseeno zase. Zato ti svetujem, da nisi preveč zahtevna do sebe. Drži se.
Sem na dopustu in po skoraj dveh tednih sem prižgala računalnik samo zato, da vidim, kaj se dogaja s tabo, Emmy.
In prebrala sem tisto, kar sem slutila…. sama veš, da je bila to v dani situaciji najboljša rešitev, čeprav si upala – tako kot vsak – do zadnjega diha.
Prejmi nekaj lepih misli tudi od mene.
Iskreno sožalje tudi z moje strani…spremljam vajino zgodbo in mislim na vaju.
Sem otrok, ki mu je pri 22 mesecih zaradi delavne nesreče umrl ati, mami pa je ostala sama pri 21 letih.
Saj bo lažje, vsako leto bo lažje. Seveda bo spomin ostal, on bo za vedno v vajinih srcih imel posebno mesto in prav je tako.
Pogovarjaj se s hčerko o očetu…sama vem, da sem se potem še nekaj časa, več let, panično bala, kadar je mami le za hip izginila izpred mojih oči, nisem je nikamor pustila in zelo sem jokala…čeprav nisem povsem razumela, sem čutila.
Želim ti čimveč moči.
Tudi jaz te razumem , sama sem lani zgubila moža zaradi AAL (Akutne Limfoblastne levkemije) Poročena sva bila kar pet let poznala pa kar devet let. Bolezen je imel kar nekaj časa. Tudi ko sva se odločila za nosečnost sva se zavedala , da bo moral postiti citostatike in seveda močno zdravljanje. Prez obotavljanja se je odločil in žrtvoval pa čeprav se nisem popolnoma strinjala z njim. Ko sem zanosila se je začel naprej zdraviti a žal prepozno. štiri mesece po sinovem rojstvu je izdihnil. Bila sem čisto na tleh , še danes ne vrjamem da ga ni več. Res je , ko je govoril da mora nekaj zapustiti. Sin mu je čisto podoben in ni dneva da ne bi govorila sinu kako čudovitega očeta ima in kako zelo ga pogrešam in ljubim. Sama sva in tako bo tudi ostalo. Res pa je , da se z moževo družino zelo razumem in to mi je tudi v pomoč.
Draga Bastian111,
veliko si morala pretrpeti. Niti ne predstvaljam si kako je to, samo molim lahko in prosim Boga, se mu zahvaljujem, da smo vsi zdravi, vsaj kolikor toliko, zaenkrat. Nikoli pa ne veš, kaj naš še čaka, kaj na je usoda namenila.
Joj kako morate eni ljudje strašno trpeti, vključno z emyy, kakšne strašne preizkušnje so vam doletele, nedojemljivo …
Tebi in emyy želim čim lažje prebolevanje …
Topel objem obema in vsem tistim, ki trpite …
Niste sami, veliko nas je v mislim z vami.
…minil je en teden od njegove smrti… Včeraj je bila zanj maša in ne morem verjeti, da je ta maša bila zanj… Mučno je živeti brez nekoga, čeprav imam okoli res v tem trenutku dobre prijatelje naokoli, tudi vse vas, pa vendar sem še vedno na tleh in brez moči. Delam se močna zaradi hčerke, ampak že ves teden ne spim ponoči; misli se mispreletavajo v glavi, lepi trenutki me obdajajo, ampak… Vem, da bdi nad nama, ampak tako rada bi ga objela in poljubila, pa žal tega ne morem narediti… Včasih se sama s sabo pogovarjam kot da me sliši, kot da je ob meni ali me gleda, mu razlagam stvari; pa če bi me kdo videl, bi me sigurno imel za čudaka… Ampak ne znam drugače…
Želim najine sanje uresničiti čez čas; najine skupne sanje, za katere sva delala in varčevala, da bi nekega dne s ponosom lahko rekli, to je to, kar sva si želela. Hvaležna sem Bogu, da mi je poslal čudovitega moža, s katerim sva si ustavrila svojo družinico; hvaležna sem mu, da če res ni bilo pomoči več, da mu je odvzel bolečine in slabosti, čeprav mi ga tistega nedeljskega dne tudi vzel s seboj med zvezde, saj je usoda vsakega človeka taka ali drugačna in poskušam se pobrati nazaj na realnost in sprejeti ta dejstva, ki so zapisana v nas samih…
Upam, da bom nabirala pridno nove moči in se opogumila, da moram živeti naprej, saj imam ob sebi svojega sončka, ki mi pomeni zdaj še več kot sama beseda otrok.
Rada vas imam, ker ste mi vsi stali ob strani; moji prijatelji ste, ker me niste zapustili, ampak ste jokali z mano… In z veseljem bom delila svoje izkušnje tudi z vami…
Topel objem za vse vas….
Draga Emyy,
v mislih te objemam in mi je hudo, da moraš tudi ti doživljati to, kar doživljamo ali smo doživljali drugi.
Vem, da si v najmanj zavidiljivem polažju.
Ampak vem tudi, da si ženska, ki zmore mnogo.
Ki zmore pogledati čez in videti žarek.
Vidim te v prihodnosti s tvojo deklico. Vem, da boš gledala celo sonce.
S tabo želim podeliti svoje spoznanje smrti.
Vem, kruta beseda.
Ampak le za nas, ki ostajamo. Ne za tiste, ki so odšli oz. odhajajo.
Zgodba: V Nebesih so bili angeli veseli. Imeli so prižgane svečke in so plesali. Le en angel ni bil vesel. Čepel je v kotu in bil žalosten. In ga Bog vpraša: zakaj pa ti ne plešeš? Angel je odgovoril: kako naj plešem, ko pa mi svečka venomer ugaša. Zakaj pa? vpraša Bog. Ker mi plamen ugašajo očkove in mamine solze.
Draga Emyy, vem da so solze in morajo biti. In ko se bodo posušile, bo tudi vaš angel radostno plesal. Mi pa tudi tu na zemlji, saj imamo še mnogo za postoriti: npr. za svoje otročke, nekdo tudi za mucka, nekdo za staro mamo. Imamo in smo prav fejst družba.
Bodi dobro!
Draga Emyy,
mir s teboj in s tvojo punčko.Vem, da ti solze prekrivajo obraz in da se ti zdi to življenje kruto.Vzemi si čas zase, poišči tiste svetle trenutke, ki ste jih skupaj preživeli.Čimveč se pogovarjaj na glas o svoji bolečini ne zapiraj se vase.Stisni k sebi vajino punčko poglej jo globoko v oči verjemi zato ti je vredno živeti.Skupaj vstanita in pojdita po poti življenja naprej.Hudo bo, polno zakajev brez odgovorov,veliko trenutkov nemoči in solz.Pa vendar zaspita z upanjem v srcu, da se nekoč spet združite nad zvezdami.
Vse dobro vama želim