Pomagajte
bravo.
Aleksandra, prebrala sem vse tvoje poste… ne mogla bi se bolj strinjati.
pa kaj pri bogu… je res tako težko razumeti, da se lahko vzporedno z zakonom, odnosom do moža, dogaja še kaj?
smo res tako egoistični, da zmoremo čutiti ljubezen samo do ene osebe? bolje povedano: želimo, da bi jo ta oseba čutila samo do nas?
si zato lastimo moža, otroke, jim ne pustimo dihati?
nekje sem prebrala, da nas srce vodi v raj, možgani pa v pekel.
lahko pa si seveda natikamo plašnice. da se bomo pri osemdesetih z glavo zaletavali v zid, ker – nismo živeli svojega lastnega življenja???
srečno vsem.
Lepo pozdravljene vse, ki ste se odzvale, posebej Aleksandra1, maxi,sarah…
Moram rečt, da sem brez besed. Iz vašega pisanja, črpam toliko pozitivne energije, toliko ljubezni in moči, da imam v sebi samo to misel, kako lepo je imeti rad, biti posledično ljubljen in to je to.
Ta nekdo, ki mi je tako všeč, mi je v vseh mejah nedosegljiv. Imava vsak po svoje drugače začrtani življenji, ni mogoče, da prideva skupaj. Vendar, ta misel in občutek, da mi je všeč nekdo, kateri tudi do mene ni ravnodušen in mi vrača simpatičnost, me dela samozavestno, živahno in polno energije.
Vem to, da me tudi on ima rad, da se mi nasmeje … Na trenutke sem res noro zaljubljena, na trenutke pa vem, da ne smem nič drugega kot to – biti zaljubljena, v mislih, pogledih. Doma imam moža, ki ga zelo stisnem k sebi in otroka.
Ne bom rekla, da ne pride kriza, ko si zaželim ta trenutek biti z onim drugim. Ne bom rekla, da ni hudo, ko sem v družbi in ga opazujem, pa vem, da nikoli ne bo moj. Vse lepo prinaša s seboj tudi kaj žalostnega. Takšno je naše življenje.
Kljub vsemu pa bom dodala, ljubiti, imeti rad to je lepo. Nas bogati in dela mlade. Ko bodo pretekla leta, bodo ostali spomini. Cel kup jih bo. Ali bodo žalostni, ali bodo veseli, je odvisno od nas. Vsekakor vem, da pri meni bodo oboji.
Bolje tako, kot je danes. Pogled, nasmeh, dotik, simpatičen sms. Dlje se spuščati, vem, da je nevarno in posledično tečejo solze, ker nekdo je lahko zelo prizadet. Tisti, ki ljubi bolj, in ostane sam.
Moje drage, najlepša hvala, ker ste mi pisale, ker ste prebrale moj post, se vanj poglobile in podale toliko lepih misli. Spravila jih bom, si katero izpisala in dala na vidno mesto. Ne, nihče ne bo vedel za kaj se gre. Ni strahu.
Želim vam vse lepo, veliko ljubezni, miru in sreče v življenju.
Sploh tebi Aleksandra1, čudovita ženska si, čeprav se ne poznava, v mislih boš na momente z menoj.
Srečno!
Še to: pri branju Zarjinega posta, mi je zastajal dih. Neverjetno razmišljanje, lahko bi iz navedenega razmišljanja ljudi nastala knjiga. Čudoviti ste, vse lepo vam želim…
…še en nasvet, ki vam bo verjetno zelo pomagal. Umirite se, zaprite oči in si predstavljajte ljubljeno osebo pred seboj. Položite si dlani na področje srca in v mislih izgovarjajte:
“Brezpogojno te ljubim, čeprav mogoče ne boš nikoli moj. Brezpogojno te ljubim, četudi mi ti ljubezni ne vračaš. Brezpogojno te ljubim, četudi pripadaš drugi osebi. Brezpogojno te ljubim, četudi se mogoče ne bova nikoli dotaknila. Brezpogojno te ljubim in sprejemam točno takega, kot si…”
Povejte v mislih tej osebi čisto VSE, kar ji želite povedati – res čisto vse. Povejte, kaj čutite v svojem srcu, povejte, kaj si želite.
Verjemite, da bo tista oseba to podzavestno čutila – naša srca so povezana z ljubeznijo (na srečo je ta povezava nevidna, drugače bi se ljudje še bolj zgražali..))
EDINO, kar lahko v tem življenju naredite je, da dajete ljubezen. Kako bi lahko s tem koga prizadele? Več kot jo boste dale, bolj polne in bolj ženske se boste počutile. Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, nasprotje ljubezni je strah. Strah, da boš naredila nekaj, kar okolica ne odobrava. Strah, da boš izobčena iz črede. Strah, da boš ostala sama.
Nikar ne bodite v strahu in zakrčene – to niste v resnici ve, to je vaš razum.
Kaj ni tudi danes en čudovit dan za LJUBEZEN ?…….
Objem vsem,
Sandra
Hvala, sigurno bom to storila, ker sem človek, ki ogromno pozitivnega črpa od pozitivnih ljudi, ker sem srečna, če sem v krogu takih, ki me bogatijo. Ne maram krutih in obsojajočih ljudi… pa sem sicer tudi sama polna napak, pa pustimo to.
Ja, bom, bom si v mislih ponavljala to, kar si napisala, imela bom ta svoj miselni vzorec. Mogoče delujem sanjsko, pa ne, saj takoj, ko zaprem to stran, grem v drugo življenje, med drugačne ljudi, med take, ki se jim sanja ne, kaj je v mojih mislih. Ker če bi se jim, potem bi me zažgali na grmadi. Ker določenim je že to greh in pokvarjeno, če ženska, ki je vezana drugega lepo pogleda.
Torej, sonce bo začelo sijati, tudi tam, kjer si ti, kajne? In dalo nam bo še več energije, moči in sposobnosti do ljubezni. Itak pa gre vse ven iz nas…
Tako lepo je živeti. Ko pritečejo solze, ko zaboli v duši, jih je potrebno vzeti v zakup za vse lepo.
Sandra, hvala za vse, ne bom varčevala pri lepih stvareh…
ja no , ta je pa dobra ja.., položi roko nasvoje srce in mu potiho povej kaj čutiš do njega …ma prosim te no ,saj smo vendarle v 21 stoletju,ja najbolje da primeš enega pajaca pa ga začneš z iglami špikat..
Mislim da ste take ženske v bistvu čisto otopele pa sploh ne veste, da niste zmožne resnično ljubiti..poznam jih kar nekaj v moji okolici,in res smešno vas je brati in gledati kako iščete potuho ena v drugi.
STRAH vas je ampak sigurno ne tega kar bo okolica rekla, ampak let ki vas dohitevajo ,vi pa še vse “neiživete”. to bo to ,strah da bo življenje prej minilo kakor boste začele živeti.in paradoks?! a sem vam ne zdi da ravno tako bežite življenju? Res škoda!
uffff, ne veste kaj izgubljate tako!
to pa sem pozabila;)
pomoč se glasi: pusti te telepatske balade in se posveti, najprej sama sebi, nato svojemu možu in nato še otrokom, če jih imata. časa za ostalo ti bo sigurno zmanjkalo. Ampak resnično se posveti, ne samo v mislih.
pa čim manj “umetniškega” ustvarjanja v glavi..ker naši možgančki so sposobni marsičesa,
pomisli če lahko naredijo iz ene osebe boga, a pol veš česa so vsega sposobni?in kje je meja realnega?včasih si jo moramo sami postaviti….
Srečno.
pikica,a Bo v redu tako?
Prebiram tole in zraven me skoraj sili bruhat. Moj parner se je “samosms-iral”, samo druge je vodil po kavah…in da ned razlagam vsega. Ni bila samo ena. Pod temo samomor si lahko preberete KAM ME JE PRIPELJALO, ker je tudi on razlagal, kako je njemu familija prva in da nas nikoli ne bo zapustil.
hja vmes pa frkljice in *sarah* kako lahko rečeš da nagovarja k zvestobi 20 -letna frkljica???? Da ti povem iskreno še vedno sedim kdaj v kopalnici na tleh z zoženo zavestjo in pobiram zadnje atome moči, da ne naredim konca. In vse ki zagovarjate metuljčke v trebuhu…samo povem, da ko sem vse tole brala, se mi je zdelo, da sem padla v kotel vseh tistih žensk, ki so točno vedele da na mojega doma čakam jaz z otroci. Jaz , pa sem imela kdaj priložnost, nikoli nisem mogla narediti kaj takega pri 35letih. Do danes nisem nikoli nobenega partnerja prevarala. Varanje pa je tudi ko svoj čas, denar, pozornost, lepe geste namenjaš drugim. Verjemite, da potem za doma zmanjka vsega tega.
In pisala sem iz srca, ker me tako prekleto boli ko vidim kako razmišljate, da sem solzna zraven in se sprašujem, ali sem na pravem planetu.
Eh, saj vas razumem ženske…pa vendar.
Nobenega efekta ne bo imela nadaljna razlaga pa vseeno.
Se vam res ne zdi ženske drage, da je vse odvisno od nas samih. Da ima bistven pomen na srečo in naše osebno zadovoljstvo ravno vera vase. Da je vsa moč v vas.
Kako ne sprevidite utrip in energijo skozi Sandrine poste.
Vse ste se napačno identificirale v njenem klicu po svobodi – in si jo razložile kot potencialno dovoljenje za varanje, nezvestobo itd….
Pa sploh ni to, veste…
Predvsem je govora o svobodi duha in posluhu srca…
Da se ne omejujete, da ne kompenzirate, da ne lažete v svoj vsakdan……ampak, da ŽIVITE SEBE.
Verjemite, če zmorete to, ste dosegle poslanstvo.
Hvala, Maxi.
Sicer sledim debati, ampak se je “sprevrgla” v čisto drugo smer, tako da nima nič več dosti skupnega z vprašanjem, ki ga je v prvem postu postavila XY.
———————————
VEDNO (vedno!), ko je v zvezi med dvema nekaj narobe (recimo, da sta to mož in žena ali koruznika ali karkoli hočete), sta za dobro delovanje zveze ODGOVORNA OBA.
Torej ne morete kriviti njega ali nje, da je prišlo do nekega “varanja”, dokler ne vidite OBEH polov. V tem primeru vedno nekdo igra žrtev. Jaz, uboga, nesrečnica, cele dneve skrbim zanj, za hišo, za otroke, zgarana sem.. on pa flirta z drugimi. …
Žal na take stvari ne nasedam več. Tako žensko bi vprašala: KAJ si vložila v vajino zvezo? Koliko mu pustiš dihati? Ga vežeš nase? Imaš občutek, da pripada samo tebi? Si ga lastiš? Ti postaja samoumeven? Mu očitaš? Imaš občutek lastne vrednosti? Bi lahko preživela, četudi ga ne bi bilo ob tebi? Mu daješ ljubezen brez pričakovanja? Si res želiš, da bi bil srečen?….
…
Glede na to, koliko neumnosti nam vsak dan kaplja na možgane tudi v obliki pesmi na radiu, se sploh ne čudim takemu stanju, kot je. Samo razmislite o naslovih pesmi, kot so (zdaj si bom približno izmislila, ma smo tam-tam):
– ne morem živeti brez tebe,
– ti si meni vse,
– potrebujem te,
– edini si,
– ljubezen boli,
– zakaj si me izdal,
– zakaj si odšel,
…….itd. itd.
Se vam to zdi PRAVA ljubezen???….
———————————————————-
KAKO veste, da je vaša ljubezen ZRELA?
Preprosto. Takrat, ko začutite, da se imate rade in da ste si najpomembnejša oseba na svetu. In da NE potrebujete nikogar drugega, da bi vas osrečil – ker ste ŽE srečne in zadovoljne. Da je čisto vseeno, ali je v vašem življenju moški ali NE.
ŠELE takrat lahko dajete ljubezen tudi drugemu. In tisti človek ne bo imel nikoli občutka, da visite na njemu in da je vaša sreča odvisna od vsakega njegovega migljaja. Čudovite boste in to boste žarele tudi navzven. Kako bi se lahko vaš moški upiral tej ljubezni?….
Verjemite, da moški dobro berejo naše signale in čim začutijo, da jih ženska duši (četudi na podzavestni ravni), jo bodo na tak ali drugačen način pobrisali. ČE bodo ostali ob vas in boste še vedno v dvomih, pa v tem primeru lahko izbirate le, ali boste brskale po njegovih mailih, sms-jih in žepih ali pa se boste zamislile same nad seboj.
Razmislite, KAJ dajete svojim partnerjem. Koliko vas je s partnerjem samo iz strahu, da ne ostanete same (ali pa z otroci)? Kako DRAGO plačujete ta občutek varnosti?.. Ste zadovoljne?…
———————————-
Uh, sem bila dolga. Ampak je bilo potrebno.
LJUBITE SAME SEBE. Ostalo pride “v’č k’sno”..))
Pozdravček,
Sandra
Nisem brala vseh postov, žal. Pomagati si mora vsak sam. Predno bi se ljudje proročili, naj bi premislili, komu in za koliko časa bi namenili svojo ljubezen. Zaljubiti se v biti ni nikoli težko. Preskoči iskra, odpove pamet in smo tam…
Pa se poročeni lahko zaljubijo ponovno? Ne vem. Ni pravil. Vsak dela po svojem srcu in pameti. Zakaj je toliko ločitev in žalostnih otrok ločenih zakonov? Zavoljo ljubezni? Svobode, kot jo imenujete? Ali pa pohlepa, ko nam nikoli ni dovolj ena sama oseba.
Jaz to razumem. Najlepši pravijo so začetki, zato se ljudje tako zelo radi zaljubljamo ponovno. Potem pa sledijo varanja, žalost in razdrti zakoni. Imeti moža in ljubimca je očitno moda. Nisem sarokopitna, samo povejte no drage ženske, je to prav? Imeti dva? Potem je bolje biti sam in se zaljubjaš lahko do onemoglosti. Saj ne rečem, živemu človeku se vse lahko naredi. Poročenemu pa se sme malo manj. Tako je moje osebno mnenje, ker ne odobravam varanja.
Aleksandra, če svoje pisanje iz ženskega pretvoriš v moški spol? Vidiš, da naj to velja za oba?
XY je napisala naslov POMAGAJTE. Zdaj je cela stran odgovorov, kjer ji piše, da si mora POMAGATI SAMA. Ne vem, če je to spregledala: najprej razpuca pri sebi – šele potem potegne v kolobocijo za sabo še koga… Kaj je že definicija čustvene inteligence??
Boštjan, bi lahko odgovoril?
Boštjan je odgovoril kot moški in sicer v temi od Zarje. Saj ga popolnoma razumem. Težava nas, “navadnih smrtnikov”, je v tem, da smo na tem svetu samo za to, da živimo zemeljsko življenje, da izživimo svojo spolnost. Lahko je pridigati o nekih duhovnih nebesih in nekih idelanih zakonih in zvestobi do groba.
NE MORETE SE ODREČI NEČEMU, ČESAR NISTE IZKUSILI.
Ne morete prelisičiti narave in živeti nekega življenja, kjer v resnici igrate, da ste boljši in svetejši, kot ste v resnici. Ali pa se trdno oklepati prepričanja, da je samo zakonska ljubezen sveta, vse ostalo je prešuštvo. Da je samo zakonska ljubezen prava ljubezen, vse ostalo pa je samo strast in telesnost.
Pa saj samo zaradi STRASTI smo tu, da to doživimo, da izkusimo to skozi naša telesa. Res je, bližje smo živalim kot bogovom in prav je tako. Ne moremo prehitevati svojega razvoja, čeprav bi se eni radi že videli kot svetniki.
—————————————————————————————
A65, moje pisanje pa lahko komot pretvoriš v moški spol.
Kako bi se ti počutila, da bi en moški visel na tebi? Da bi ti stokrat na dan izjavljal, da te ima rad in da ne more živeti brez tebe? Da si mu vse na tem svetu in da živi samo za to, da te ima?.. Da te duši s svojo “ljubezniijo”? Da je ljubosumen? Da sam sebe ne ceni in si ti tista, ki mu daješ občutek vrednosti?….
Verjemi, tukaj pa jo na tak ali drugačen način zbrišemo ženske.
————————————————————-
Tisto, kar sem napisala, velja za oba spola. Vsi smo ranljivi, dokler ne najdemo moči v sebi. Problem je, dokler iščemo človeka, da nas bo osrečil.
…. moje drage Pepelke, Trnjulčice, Sneguljčice…… NE čakajte princa, da bo prišel in vas odrešil s poljubom. TER OSREČIL.
PRESENETITE GA…:)))
Objem,
Sandra
težko se je pogovarjati, ko se enkrat začnejo stvari posploševati, tako da se bom verjetno poslovila od te teme ker:
skrbeti zase NE pomeni varanje
biti zaljubljen v nekoga ki ni tvoj mož še NE pomeni z njim spati
enkrat nekaj lepega doživeti (diskretno!) tudi slučajno ne pomeni razdiranja družin….
ne me narobe razumeti: NISEM pristaš varanja, tudi aleksandra, maxi, XY niso, še nikoli nisem prevarala svojega moža, ne prej fanta. Tukaj je govora o čisto nečem drugem, ne vem, meni je to težko ubesediti, jaz razlikujem med varanjem vsevprek ali pa ko se ti enkrat nekaj zgodi….
skratka poznam veliko različnih življenjskih zgodb, ko so se na koncu ženske vse strinjale: bolj bi morala misliti nase!
Toretizirenje…želja po stalnih “metuljčkih v trebuhu”…kot driga..na vse to pomislim ko tole berem.
Sama vem v teh 7-ih letih kaj vse sem naredila, kaj žrtvovala, kaj sem dala, kaj skušal arazumeti, popuščala, oproščala, vse, vse to …potem pa preberem:” KAJ si vložila v vajino zvezo? Koliko mu pustiš dihati? Ga vežeš nase? Imaš občutek, da pripada samo tebi? Si ga lastiš? Ti postaja samoumeven? Mu očitaš? Imaš občutek lastne vrednosti? Bi lahko preživela, četudi ga ne bi bilo ob tebi? Mu daješ ljubezen brez pričakovanja? Si res želiš, da bi bil srečen?….” HALO???? Aja? zdaj naj se mu smehljam, ker me je prevaral sredi nosečnosti, ko sem ko je bil v službi do dveh zjutraj likala, šivala, pekla….da sem bila drug dan njemu na voljo? Da sem bila vseskozi tiho, da sem ob prvi prevari rekla, dragi moj, zelo si me prizadel, zelo boli, zdaj pa upam, da se boš pravilno odločil. Ne silim te da ostaneš, samo srečna bom, če te bo ta izkušnja obogatila. Potem pa spet prevara, zid med nama, vedno manj komunikacije, ignoriranje. Pa še kar delam doma, še kar sem cele dneve z otroci, ampak po poskusu samomora NE MOREM BITI TIHO”!!!!!! IN ČE MI VSI TEGA SVETA PRIPIŠETE KRIVDO!!! Zdaj je priznal, da je bilo zanje najbolje, da je zgradil zid okrog sebe, da ne čuti nič…da mu niti pohvala ne pride do živega. In kaj naj zdaj? brihtne kot ste, mi boste napisale da se nisem trudila dovolj, …japajade! tega pekla ne privoščim nikomur.
Bila tam jaz razumem. Mene je moj tudi prevral. Si je našel mlajšo s tremi otroki. Tremi. Baje še zaljubljen ni v njo, je pa bolj bogata, se ve podjetnica s hišo, ki jo je mož zapustil, ker je imel drugo. In ta krog se ponavlja do onemoglosti. Začaranost. Jaz pa sem naredila črto. Naj jo ima, upam, da se mu bo zmešalo od nje.
Pa se vrnimo na temo. Sem pisala tudi Zari@, da naj ne zapravi sreče z možem, če ga ljubi, ker ljubiti dveh se ne da. Lahko si še bolj čustveno inteligenten, nemogoče je imeti dva enako rad. Sedeti na dveh stolih?Zaljubljen biti v drugo osebo je zame že varanje prve, pa če tudi z drugo osebo še ne spimo. Slej ko prej bomo. Zara@piše, da je zmedena, druga naj ji pomagamo. Le kako? Da se odljubi? Da prevara moža? Da ima dva? Odloči naj se izključno sama, pa naj napiše za epilog konec zgodbe. Je preživela ali ni? Važno je kako, drage moje? Za kakšno ceno? Kako sebično je pričakovati od nas nasvet. Vprašaj moža, če si upaš, me zanima njegov odgovor. Kruto a ni?