pozdravljeni, z našim 21 mesečnikom imamo že od rojstva “razvojne” probleme, redno nevrofizioterapijo, ambulantno, in ne ambulantno, do sus (nevem) alergije na KM, ki je sčasma izvenela. bil je, no je še vedno, zakrčen v ramenskem obroču in kolkih, zaradi tega redna obravnava RA, fzt, in nevrologa.

bil je sum na epi statuse, ki je bil zaradi ekstenzije zavržen, do pred kratkim, ko je imel poniči, par dni neke napade, ko naju z možem ni prepoznal, raztepaval, po tem smo dobili napostnico za nujno nevrologa, kjer so naredili eeg, ki je bil čist, našli pa motnje spanja, zato je dobil rivotril prašek, ki naj bi ga jemal 10, vendar nismo opazili izboljšanja. zdravnica v RA je rekla, da ko se dogajajo t.i. napadi, naj ga damo na tla (da se ne bi poškodoval med padcem iz postelje) in zapremo v sobo in naj se stuli.

naj še omenim, da je do 5 mesca spal po pou ure v vseh 24 urah, smo ga povijali v štručko, da se je vsaj umiril,, vsak najmanjši šum ga je predramil, zmotil, nerviral.

in že 21 mesecev sumim, da nekaj ni v redu v njegovi glavci.

pa sem ga opazovala, in tudi v vrtcu povejo, glede na umikanje iz družbe, nesledenje navodilom, jokanje brez veze, metanje igrač stran od sebe, ko mu nekaj ni prav, štopicanje, ne poslušnost, za nekaj kar mu je prepovedano, sumim, oz. smo bili opozorjeni glede avtizma, v skrajnem primeru shizofrenije.

kako se te dve bolezni prepoznajo pri 21 mesečniku, oz. a vi mislite, da je možno, da bi klub vsem obiskom terapevtov, in nevrologa lahko to spregledali?

ker vem, da se do sedaj glede zdravstvenega stanja pri obeh otrocih nisem nikoli še zmotila, in vedno čutim, da nekaj ne štima. tudi tokrat je tako.

sicer se na svoje ime odzove, sam ko mu pa naprej razlagaš, pa ne poslusa in ne gleda, on kar po svoje nekaj dela. tudi govori še ne (no starejši je pri 4 letih šele začel po svoje čebljat)

hvala za obrazložitev in pozdrav

Spoštovani,

pa ste me kar malo spravili v zadrego z opisom Vašega malčka. In hkrati z zaupanjem, saj se težko primerjam z ugotovitvami strokovnjakov, ki jih navajate, da so vašega otroka pregledali. A, ker imam izkušnje, da so mamina opažanja vedno vredna vse pozornosti in ker, žal, dobro vem, da nobena stroka ni nezmotljiva, si bom dovolila nekaj pripomb.
Menim, da na shizofrenijo lahko pozabiva – ta se (če sploh) najpogosteje pokaže tam po 18. letu in v precej drugačni obliki kot ste opisali. Tudi glede dtagnoze avtizma bodite previdni – danes jo žal kar prepogosto “prepoznavajo”. Če otrok dobro prenese dotike, zmore očesni kontakt in ni prevečkrat v “svojem svetu” bi jaz s to “nalepko” še malo počakala. Saj je še majhen in marsikaj lahko v razvoju še nadoknati.

Rivotril je bilo (vsaj včasih) zdravilo, ki naj bi preprečevalo epileptične napade in hkrati seveda umirjalo otroka. Ne vem, kje ste bili pri nevrologu, a mogoče bi le še zahtevali kakšen nevrološki pregled. Mogoče bi se otrok bolje odzval na kakšno drugo podobno zdravilo kot je Rivotril? Vem, da se otroci na isto zdravilo ne odzivajo enako. Ni mi pa jasen predlog zdravnice v RA glede osamitve v sobi in čakanja “da neha tuliti” kot pravite. Lahko ste tako Vi razumeli in je ona imela v mislih le otrokovo razvajenost in “napade” trme, kajti pri epi napadih pač otroka ne puščamo samega.
Strinjam se, da opažena vedenja niso v okviru povprečnega razvoja in vzrokov je lahko več. Nekaj vedenj je kar tipičnih za otroke, ki potrebujejo nevrofizioterapijo ali imajo celo kako od oblik cerebralne paralize: ekstenzije, napadi, motne spanja ponoči, občutljivost na glasne ali določene zvoke, spuščanje stvari, nesposobnost koncentracije). Metanje igrač, neposlušnost, ko jim kaj ni prav, zatopljenost v igro, …pa je razvojna faza vsakega otroka (kot verjetno veste, če imate starejšega otroka). Tudi otroci so nas kdaj pa kdaj “siti”, sploh otroci, ki jih zaradi njihovih težav, ves čas na neka opozarjamo.

Skratka, če je otrok v obravnavi, je pod večjim nadzorom, kot ne bi imel nobene obravnave. Vendar, če Vas njegovo vedenje še vedno skrbi, le zahtevajte še kakšen pregled pri nevrologu in mogoče pri specialnem pedagogu ali psihologu. in malo kasneje tudi pri logopedu, če ne bo govoril svojim letom primerno. Pa naj pediatrinja pogleda še kako je z njegovim sluhom. Verjetno je vključen v redni vrtec in tam imajo vzgojiteljice lahko dobro primerjavo z vrstniki in bodo kmalu opazile, če bo zelo odstopal.

Predvsem pa naj glejte kot na otroka in šelenato kot na otroka z določenimi težavami. In mogoče se vključite v kakšno zdravstveno-terapevtsko kolonijo, ki jih organiziramo za družine v Sončku, saj imate do nje pravico (dobite lahko napotnico), če hodi na nevrofizioterapijo. Tam boste svoje izkušnje lahko podelili z drugimi starši in mogoče dobili kako informacijo več ali pa se razbremenili katerega od strahov, ki vas plašijo v tem trenutku glede otrokovega razvoja.

Vso srečo Vam želim in za dodatne informacije me lahko pokličete na 041 770 683 ali pa mi pišete na [email protected].
Lep pozdrav. Marija