Kratko. Prej sem imela 7 let fanta, s katerim sem bila pripravljena na vse. Kar naenkrat so se začele kopičiti stvari, ki so bile nerazdružljive s zgornjo teorijo. Šla sva narazen. Zelo hitro zatem sem spoznala drugega, v katerega sem se zaljubila. Ker sem hotela prehitevati čas, sva hitro začela živeti skupaj, v roku treh mesecev zanosila (nenačrtovano). Potem je šlo tako rekoč po tradiciji. Poroke sicer ni bilo, bil pa je nakup stanovanja, dolgoročni stanovanjski kredit, skrb za otroka, kateremu je sledil še eden.

In zdaj ugotavljam: Moje življenje je postala rutina. Dolgčas mi je. Občutek imam, da sva skupaj le še zaradi otrok. Saj ga imam rada, ampak na drugačen način. Nič več ni romantike, pozornosti (iz obeh strani), presenečenja, … Za otroke oba dobro skrbiva, vendar pa imam občutek, da se oddaljujeva med sabo. Vara me ne, ker bi vedela (moški določenih stvari ne znate prekriti), pa tudi tak tip ni. Ker imava skupne prijatelje, sodelavce bi se to prej ko slej zvedelo, če bi bilo kaj na tem.

Vse je postalo enolično. Likanje, pospravljanje, kuhanje, na kratko vse eno odrekanje…. Nimam več življenja v sebi.

Kaj mi je storiti? Z fantom sem se o tem že menila, vendar sva zadevo hitro zaključila, da si le domišljam in da naj pridem na realna tla. Da se romantika “po poroki” spreleti v rutino in da je tako le v pravljicah o princih in princezah. Zakaj postane življenje ena sama rutina??? Bojim se, da bi zašla v avanture le zaradi “dolgočasja” v domačem okolju. Otroci so tu izključeni, saj jim čisto nič ne manjka.

kako je pri vas?

Dragi Skrbnik programov,

Lani sem nadgradila odlicen program Fant 5.0 v Moz 1.0 in opazila, da je
le-ta zacel nepricakovano spreminjati ze utecene placilne module, omejuje
roze in nakit aplikacije, ki so v programu Fant 5.0 zelo uspešno delovali.
Nadalje, program Moz 1.0 je izklopil kar nekaj pomembnih programov, kot na
primer Romantika 9.9, toda nalozil je nezeljene programe kot na primer
LigaSiMobil 5.0 in Košarka 3.0. Program Pogovor 8.0 sploh ne deluje vec in
HišnaOpravila 2.6 se je enostavno sesul. Poskušala sem rešiti probleme z
zagonom Godrnjanje 5.3, a zal brez uspeha.
Obupana

Draga Obupana,

Zavedati se morate, da je Fant 5.0 zabavni paket, medtem ko je Moz 1.0
operacijski – delovni sistem. Poskusite vnesti ukaz C:
\PA_SEM_MISLILA_DA_ME_LJUBI in pozenite Solze 6.2. Moz 1.0 bi moral potem
avtomaticno pognati aplikacije: Krivsem 3.0 in Roze 7.0. Toda pazite,
prepogosta uporaba zgoraj navedenega ukaza povzroci v programu Moz 1.0
zagon Vednotiho 2.5, Vecersprijatelji 7.0 in Pivo 6.1. Pivo 6.1 je zelo
neprijeten program, ki oblikuje GlasnoSmrcanje zvocne datoteke. Pod nobenim
pogojem ne nalagajte programa Tašca 1.0 ali novega programa Fant.
Te aplikacije ne podpirajo programa Moz 1.0 in ga bodo dokoncno sesule. V
celoti gledano, Moz 1.0 je odlicen program, a ima omejen spomin in pocasi
obvladuje nove aplikacije. Zato razmislite o nakupu dodatne programske
opreme, ki bo izboljšala njegove zmogljivosti. Osebno vam priporocam
programsko opremo DobraHrana 3.0 in SeksiPerilo 5.3.
Vaš Skrbnik programov

Dejstvo je, da ne moreš pričakovati, da bo celotno življenje, tako zelo naphano z vsakodnevnimi malenkostmi in tudi nekakšnim urnikom, vseskozi en velik ognjemet. zaljubljenost pride in gre, še zdaj – zaljubljenost pride in gre. Ljubezen pa JE ali pa JE NI VEČ. In to na koncu pomeni konec. Konec zaradi prepoznega ukrepanja.

Če ti je dolgčas, če nekaj pogrešaš, potem si to ne domišljaš. Morda Ti vidiš drugače kot On, a tvoje videnje zato ni napačno ali le izmišljija. Je realno. TI tako čutiš. Zato pospravljanje pod preprogo zadeve ne bo rešilo.
Pomaga pogovor. Pomaga tudi načrtno jemanje časa – ej, danes bi se pa rad s tabo pogovarjala… Ko gredo otroci spat – a imaš kaj časa zame? Prijazen SMS na telefon. Klic opoldne – kaj počneš? ali pa “sem ti samo hotela reči, da te ljubim”, pa potem ni potrebe po dolgem klepetanju, le da slišiš njegov glas. In on tvojega.

Kako je seks? Pomaga malce začink, pomaga, če je ženska samozavestna in ga gladko zapelje. Moški, najsi ženske to želimo priznati ali ne, so pač telesne živalce. Me smo bolj čustvene. Oni potrebujejo seks za sprostitev, za to, da se spomnijo, kako hudiča dobro je z nami in kako so zatrapani v nas, me potrebujemo najprej sprostitev, da smo potem pripravljene na seks. Nekje se he treba srečati, včasih popustiti v eno (moško), včasih zahtevati v drugo (žensko) smer. Možu ne delam uslug, zato pa ga kdaj gladko “položim”. Da mi čeljust pade do popka. Kdaj pa mu prinesem flaško baby olja in mu namignem, kako ubožica jaz trpim, ker me taaaako hrbet boli…

Rutina nastane, če ji pustiš. Temu jaz ne rečem, da ljubezen upada, le eden na drugega pozabiš. Pogrešaš romantiko? Je bil nekdaj romantičen ali si tako samo misliš? Morda njemu prinašanje rož in branje poezije ob sveči ne pomeni toliko. Morda ON ne ve, da tebi pomeni veliko. Ali pač?
Ko greva v kino vedno eden izbira, kaj bova šla gledat. Po moževo so to akcijski trilerji, po moje romantične komedije ali drame. Poznam gospo, ki hodi rom. kom. gledat s prijateljico, ker njen mož pravi, da teh bedarij ne bo gledal… a temu tipčku še ni kliknilo, da smo ženske, razmehčane od ljubezenske zgodbe, pripravljene na svojo zgodbo? Da to potrebujemo kot vodo in smo potem še same “in the mood for love”… In moški – sama sem ugotovila, da zdržim eno porcijo trilerja, moj ljubi pa je tako našpičen po filmu, da je kar kronični objemalec… ne vem morda to dela adrenalin, vsekakor, se splača stisniti zobe…

Nisi napisala, kaj se je spremenilo, napisala si le, kaj te moti. Tudi jaz pospravljam, likam ne (a bom morala začet, očitno), pomivam posodo, on kuha… Če ti je likanje odrekanje, odnesi stvari v pralnico, če ne maraš čistiti, najami gospodinjo. nikar ne pusti, da te kup umazanih cunj tako sesuva…

Mi je pa pred nekaj meseci moj ljubi dejal, da ima občutek, da sva nehala biti tako pozorna eden do drugega. POmislila sem in ugotovila, da res: zjutraj ne dobim več kave (ker prepozno vstanem), ko nalije sebi, meni niti ne ponudi…
Zdaj je recept za majčkene pozornosti preprost – a boš ti tudi? Prosim. In grem mimo, mu ponudim kavo in ga mimogrede še pobožam, polubčkam, ga pogledam ob tem v oči, se naslonim nanj, skratka, dotaknem se ga.
Ugotavljam, da se ljudje nehamo dotikati drug drugega. Tega se ne smemo nikoli odvaditi. Dotik pove več kot 100 krat “ljubim te”.
Ga ljubiš? Potem si samo pozabila na VAJU, ker sta imela preveč dela z MI VSI. Spomni se nanj. Naredi tako, da se bo on spomnil nate. Morda z novo obleko in šminko. Kaj pa vem. Kar pali. To pa valjda še veš…
T.

Tinkara sedi 5. Resno!!

Ja, resno…

Od kdaj pa ti meni misli bereš?!

Stara dobra TinkaraC, kot vedno :))

Tinkara, hvala za te besede. Vendar pa nimamo vsi popolne moške, če se lahko tako izrazim. Vsi vemo, da ko moški osvaja žensko, je najbolj romantičen oz. dela vse, da bi žensko dobil. ko pa jo dobi, pa se zadevica malce obrne.

Ko me je osvajal, me je vsak dan poklical na gsm ali pa mi poslal vsaj message, da misli name. Tudi sama sem to počela. Na mail mi je pošiljal pesmice, ki jih je spesnil zame, nosil me je po rokah, če lahko tako rečem. Ko pa sem zanosila, pa “hopla” sem imela občutek, da sem nekako ujeta. Včasih imam občutek, da sem zamenjala njegovo mamo. Z maili se je končalo, še kadar ga sama pokličem v službo, se zraven meni še s kom. Pa čeprav mu rečem: samo, da ti čujem glas…

Ravno danes me je razkuril. Zadnje čase (sem na porodniški) vedno pusti umazano posodo v koritu, čeprav ve, da me to požene. In ko mu pojasnim, da posoda ne bo sama zletela v pomivalca mi reče, sej bom v soboto pospravil. HALLLLO!!!! A se pospravlja samo ob sobotah??? Moram priznati, da v sobotah res pospravlja. Sam pospravi skoraj vse stanovanje. Seveda pri tem pozabi, da je likanje, kuhanje, obešanje perila tudi vrsta pospravljanja, ki ga medtem delam sama. Tega ne opazi. Samo reče mi (če se kaj spreva): kaj bi rada, saj pospravljam že celo dopoldne, medtem ko se ti po riti praskaš… Halooo??? Zakaj mojega dela ne ceni, tisto, ki ga pa sam naredi, pa je zlata vredno… Torej: komentar današnjemu prepirčku je bil, dobro, bomo pa delali samo ob sobotah. Me zanima, kako bo izgledalo, ko bo četrtek in ne bo imel kaj za obleči.

Glede sexa. Ko sem zanosila s prvo, je bilo idile tako rekoč konec. Tukaj samo sebe ne krivim. Večkrat sem poskušala ga zapeljati. Vedno je uspelo, vendar pa sem se počasi naveličala. Zakaj bi morala biti vedno jaz tista, ki “prosi” za to. Tudi po prvem porodu, ko sem pridobila nekaj kilc, sem se trudila, da sem jih spravila dol. Negujem se (nisem se zapustila) in razen malce ohlapnega trebuščka mi ni ostalo drugega od poroda. Tega žal ne morem spraviti stran, pa če se še tako trudim. Ukvarjam se s športom, da nimam celulita, privlačna sem še vedno za druge… v čem je torej problem? Ne vem, ker mi ne pove. Pred porodom sva sexala vsaj 2 do 3 x na teden, zdaj morda na 14 dni.

Do sedaj sva šla skupaj ven morda 2x in sicer, ker sva bila povabljena na poroki. Pa čeprav bi si lahko priskrbela varstvo. Samo očitno ni interesa. Raje gre ven s svojimi prijatelji (ki so mimogrede še single in brez otrok) kot, da bi šla kam skupaj. Zakaj moram vse prositi, še tisto, kar je za mene samoumevno.

Ko mu te stvari seveda omenim, medtem gleda TV in pravi, da imam spet slab dan in da si samo domišljam. Kaj naj potem sploh še govorim???

Včasih mi pride, da bi spokala otroke in odšla… morda bo potem začel razmišljati, da med nama vseeno ni vse OK in če želiva starost skupaj dočakati, da se bo moralo nekaj spremeniti.

Včasih si mislim, pa saj ni upanja za naju…. zakaj živeti z nekom, ki te ima le za gospodinjska opravila…

Vedno sem si govorila, da nikoli ne bom s človekom samo zaradi otrok. Zarečene besede sem pojedla… sama morda finančno nisem sposobna preživeti otrok in zato sem morda še tu kjer sem…

Sicer pa, kako “prisiliti” moškega, da začne razmišljat, da nekaj pa le ni OK???

Hej, Cinita, kot da bi pripovedovala mojo zgodbo. Tudi pri nas se je vse končalo z nosečnostjo, kot da to nekaj sproži v moških. Enostavno se mi zdi, da je avtomatično preklopil, prej iz mame name: in pričakuje vsa gospodinjska opravila brez spoštovanja, kot smo to navajeni pri mamah. Ko vse naredijo brez zahvale, kar samoumevno nam je.

Tudi njemu se ne zdi nič narobe, ker ni dotikov, ni intime, seksati se mu ne da, pa tudi mislim, da nima druge. Enako, da nismo v pravljicah, da si domišljam, če mislim, da bo tako, da tako je življenje.

Navzven zgleda seveda vse v redu.

Enostavno se mi zdi, kot da potrebuje le krinko, da ima družino, otroka in “dom”, sicer pa ga zanimajo le tiste njegove stvari. Pri nas gremo veliko skupaj ven, vendar se mi zdi, da on dostikrat prisilno.

Mislim, da so krive napačne predstave, ki so jih moški odnesli tekom odraščanja o tem, kaj je zakon. Me imamo povsem drugo predstavo o tem, da smo skupaj, se veselimo, skupaj hodimo ven. Oni pa mislim, da bolj v stilu raznih vicev o taščah, o zoprnih babah z valerji, ki te čakajo ponoči za vrati in te z njimi po glavi, o nažganih, lenih moških pred TV-jem, o tem, da jih ne pustimo ven s prijatelji, itd.

Kako spremeniti to percepcijo, ker se mi zdi, da ko se poroči, se kar en gumb prižge, kar nekaj se preklopi pri njih in so čisto drugi-podobno kot opisuje kolegica zgoraj (bravo, mimogrede).

V glavnem, problem je, da pred poroko ne veš ali se bo to aktiviralo ali ne, ker znakov ni oz. so celo zavajajoči. Edino kar sem opazila je, da moraš pogledati kakšne odnose imajo doma oz. kakšna je njihova mama. Bog ne daj, da je taka, ki veliko pospravlja, hladna, stroga, ker ne veš, če se zgodi preklop, morda bo zahteval od tebe le še svojo mamo. In potem, adijo.

Jaz mu počasi razlagam, glavno pravilo pri tem pa je: ne razlagaj z nerganjem in jokom-to pri takih najmanj pali. Temveč z ljubeznijo. Ne morejo si namreč pomagati, ker taki so. Lahko pa jih počasi privzgojiš kot svoje otročičke, ker to so-mamini sinki na nek način.

Lp, Lola.

Oj!

Tople vode ne bom šla odkrivat, ker ti je že Tinkara odprla pipico. Imam pa nekaj dodatkov.

Ti sama čutiš, da ti nekaj manjka – pa veš točno, kaj to je? Če bi te tvoj najdražji direktno vprašal in te prosil, da mu povej kaj točno želiš od njega, bi znala odgovor stresti iz rokava? Najbrž ne. Pa ne misli, da te zezam, ampak vem, da imajo vse (tudi dobre) zveze svoje vzpone in padce in da sem bila v 14 letih tudi sama kdaj na tem, pa včasih niti sama nisem vedela kaj točno hočem. NEKAJ! Ampak težave se rešujejo s konstruktivnimi predlogi, ne samo s kritikami in dolgimi nosovi – ti vse skupaj samo porivajo v prepad.

Ko boš končno ugotovila, kaj točno bi rada (pa ne reci malo romantike, ampak konkretno – masažo, polnočno “nežno”ležanje v travi, ali pa mogoče samo to, da pomije posodo …), pa sledi moja naslednja pripomba. Zakaj mu pa tega ne poveš oziroma zakaj ga sama ne pripelješ do tega, da bo to naredil? Moški žal nimajo sposobnosti branja misli, čeprav bi s tem rešili marsikateri problem v odnosu moški – ženska. Včasih enostavno ne vidijo – pa niso nesramni, nezainteresirani ali kaj podobnega. Enostavno ne vidijo, da imaš problem, če mu tega ne razložiš. Kako tudi bi, saj je problem tvoj in ne njegov, on se ima čist OK. Ja, povej mu. Če ne z besedami, pa kako drugače, samo naj bo nedvoumno, saj tudi prezavitih namigov ne razumejo. Taki so.

Pa če se ustavim še na presenečenjih. Kdaj si pa ti nazadnje njemu pripravila presenečenje? Zveza (s prstanom ali brez) je zveza dveh in k dobremu počutju v njej morata definitivno prispevati oba – isto velja za presenečenja.
Pri nas rož v glavnem ne kupujemo, ker imam sama neskončno najraje travniške, gozdne in podobne variante. Me je pa nekoč v začetku tega leta pičilo in sem kar tako na poti iz službe kupila šopek vrtnic in jih doma razdelila: po eno sinovoma, tri pa možu. Zadovoljstva, ki sem ga doživela ob njihovem presenečenju, po vsej verjetnosti ne bom nikoli pozabila. Mene pa so potem še celo popoldne “po rokah nosili”.

Če končam. Poskrbi zase in vsaj za začetek premikanja v boljše sfere primi vajeti v svoje roke (in jezik). Čez čas jim pride v kri, potem pa je lahko takooooo prijetno.

Držim pesti! M

To pa je bilo odlično :)))

Da ne bo pomote – nikakršnega popolneža nimam doma. Je pa popoln zame!
In – tudi moj se je tako obnašal! Nosil mi je rožice, mi pisal mejle, da bi se še Prešeren skril, mi puščal zaljubljena sporočilca. POtem pa se je, ko sva začela skupaj živeti, to počasi ohladilo. Jasno, bila sem ujate, zakaj bi se trudil?
Pa sem nekaj časa potihem godrnjala, potem pa ponorela. Se strinjam s tabo – pospravljajte le v soboto, če on tako pravi. V četrtek bo hudo, a vdrži…

Ena od forumovk, moja dobra prijateljica, mi je nekoč, ko sem tulila v telefon, da ga imam dost, dejala: USEDITA SE IN VSE MU POVEJ. MIRNO, BREZ OČITANJA, LE RECI MU – JAZ TAKO ČUTIM, JAZ SE NE POČUTIM DOBRO V TAKI SITUACIJI, KAJ BOVA STORILA, DA BO DRUGAČE…
Ali si ne želi vsak moški zadovoljne žene? Ali si ne želi vsaka ženska zadovoljnega moškega? POtem je treba za to nekaj narediti, to ne pride samo od sebe. To je “hard work”! In ti se tega zavedaš, on pa ne. Še vedno nisi povedala, kaj pričakuješ od njega. Bi potrebovala, da ti pospravi posodo ali se, cedeč kot med, pojavi na stopnicah s šopkom rož? Bi ga potrebovala kot zapeljivca ali kot partnerja? Vsaka ženska se rada počuti kot ženska in to najlažje naredi moški, ki jo pogleda v smislu: BEJBI, VAU, TI SI PA HUUUUUDO DOBRA!

jasno je, da smo ženske po porodu malce izgubljene – nekako ne čutimo se ženske, pač pa matere, dojilje, gospodinje… Moj ljubi mož mi je tam 6 mes. po porodu vrgel v obraz, da me ne more več gledati tako razpuščeno, z mastnimi lasmi in razvlečeno trenirko. No, pa sem se z veliko muko spravila k sebi – in bilo je, kot da bi odprla neko skrivnostno sobo in bi se iz nje usula ljubezen in naklonjenost. Do mene. Do otroka je vedno bila, do mene pa… sem se počutila kar malce odveč.
Verjamem, da ne maraš “prositi” za seks. zato se bosta morala pogovoriti. Nekje je bila raziskava, v kateri so ženske svoj zakon ocenjevale zelo slabo, nekje okoli 2, njihovi moški, ki živijo v istem zakonu (valjda), pa so vse skupaj videli zelo v redu, ocenili so z 8 do 9. Tako, da Mars zadeve velikokrat vidi bolj pozitivno kot Venera.

Cinita, pogovori se z njim. Če moškemu rečeš – rada bi se nekaj pogovorila, običajno zmrzne. Ker se boji napada. Zato vse skupaj potisne pod preprogo, ne sliši, se dela kot da ne vidi. Zato mu skušaj povedati le, KAKO SE TI POČUTIŠ IN KAJ BI ON LAHKO STORIL; DA BI SE POČUTILA BOLJE. Ne, kaj dela narobe in zakaj je tak do tebe, pač pa – poglej, jaz tako ne morem, bi morda kaj spremenila. Morda, oprosti, da to tako rečem, se moraš tudi ti spremeniti? Morda zrealizirati svoje pričakovanja – zrela ljubezen ni mahnjena na rože, pač pa je občutek, da ko pogledaš njegovo vse večjo plešo, da ti postane toplo pri srcu in se veseliš, da si z njim.
Midva se veliko prepirava, ker sva trmasta človeka. A mi je nekaj jasno – temelj ostaja. To, da ga jaz ljubim in on ljubi mene ostaja. Potem pa pride obdobje, ko sva našpičena in obdobje, ko sem tako zatreskana vanj, da ne morem dihati brez njega…. in ta obdobja prihajajo in odhajajo… najina temeljna ljubezen, zaradi katere sva skupaj pa ostane, ker sva se pogovorila, KAJ želiva, KAKO želiva in KAJ naju boli.
Brez pogovora vreči puško v koruzo, pa bi bil nesmisel, Cinita. To da te on ne sliši prvič, ni zadosten razlog, da greš. Ta odhod bi bil odhod v užaljenosti in ne v trdni odločitvi, da nimata skupaj kaj početi več.
Kot je slutiti oz tvojega posta, nočeš stran, bi pa rada da se ON spremeni napram tebi. To lahko naredi le on in naredil bo le, če mu boš pokazala, povedala, kako in kaj je s tabo. Samo od sebe ne bo prišlo.
GOVORI. In tudi svet se morda zavrti v drugo stran.
T.

Tinkara, zame si zakon. Resnično ti hvala za tele besede. Morda se bom morala spremeniti tudi jaz…

ne pričakujem od svojega moškega rož (daleč od tega), želim pa si malce več pozornosti. Lahko so majhne, zaželjeno zastonj (morda dotik, lepa beseda, kdaj pa kdaj kakšna pohvala, poljubček za dobro jutro ali lahko noč )…

Poskusila bom vse… ne želim, da bi moji otroci imeli starše na različnih koncih le zaradi moje užaljenosti ali morda prehitro vržene puške v koruzo.

Poskusila bom znova…
Še enkrat, hvala ti za pomoč in razumevanje.

Ej ne boj se mu reči – daj, dotakni se me malo. In ti se ne pozabi dotikati njega…
Nedavno sva z možem praznovala obletnico. No, pravzaprav jo bova praznovala šele v soboto, 6. po vrsti, a ker je bil pred dnevi trenutek pravi, dete je spalo, midva pa sva s kupico cvička na najini klopci mlela trenutke, sva si čestitala in izmenjala darili. On meni ljubek okvir, ki sem ga občudovala na morju (in ga je pacek skrival vse od morja, ker ga je šel skrivaj kupit), jaz pa njemu stekleničko masažnega olja za užitek in obljubo, da mu oktobra plačam tečaj masaže. Malce egoistično darilo, a ne? No, skratka, gospa, ki organizira te tečaje, mi je dejala – LJUDJE SE PREMALO DOTIKAMO DRUG DRUGEGA. To nima zveze s seksom (čeprav pred tudi paše, a ne?), pač pa ima zvezo z vezmi. Otrok se dotikamo, zakaj pa pozabljamo nase in partnerja?

Cinita, držim pesti in javi se kaj. Na temi “pomoč pri članku” pa imaš moj mejl, če bi rabila kdaj izvenforumovski klepet, o teh stvareh se vedno rada pogovarjam…
T.

Pozdravljena

Enako je pri meni,samo otrok nimava.

Počutim se odrinjeno, za obletnico poroke nisem dobila niti objema,vem pa,da ni pozabil na tisti datum,saj me je zjutraj samo pogledal. Sama cele dneve… za svoje domače vse naredi in zbirajo denar za rojstno dnevne zabave,pogrebe. Meni ni nihče prišel na pogreb mame,niti roke nisem bila deležna kaj šele sveče.

Za moj rojstni dan  nihče od njegovih ne pride,ne zahtevam daril,samo da bi tisti dan skupaj kaj dobrega popili in pojedli. 7 let sem za njihove rojstne dneve prirejala zabave,hrano,sladice…oni zame nič tudi za 40 let nič…potem sem nehala,ker ne morem bit samo jaz dajalec…sedaj pa sem najslabša oseba v njihovih očeh. Mož stoji na njihovi strani,ni mi v oporo,nikoli ni stopil na mojo stran….Da pa ne omenjam romantike…za njega so stroji,delovna obleka,brat…to mu je romantika….jaz mu nisem,ne greva nikoli na izlet samo kaj pogledat in jest,da bi nazdravila najinem življenju…on ima življenju poštimano.. oprano,zlikano,kuhano…moje življenje ni pomembno,saj je srce razvalina…z njim sem si uničila svojo dušo. V ŽIVLJENJU BI SAMO ENKRAT RADA ZAČUTILA BITI LJUBLJENA…IN DOŽIVELA EN DAN ROMANTIKE