živjo!
a se še komu drugemu to dogaja/se je dogajalo?
star sem 18let, končujem srednjo šolo, razmišljam o faksu. in zelo pogrešam preteklost. stare čase. skoraj vse, kar je povezano z otroštvom (torej obdobjem pred 18 letom). me je tudi strah malo faksa, kako se bom znašel sam, domotožje, itd…kakšne izkušnje?
lepo se imejte

Bližaš se prelomnemu času, ki obenem pomeni nov korak v odraščanju že zato, ker boš (očitno) zaradi študija zapustil dom. Takrat se večini dogaja, da se z nostalgijo ozremo na brezskrbno preteklost otroštva. Lepe stvari, ki so se zgodile, spet zasijejo v polni luči in zavemo se, da so temelj tega, kar danes smo. Potem pa je prav, da jih pustimo tam, kamor sodijo: v košček mozaika življenja.

Naj te ne bo strah neznanega, saj ti z leti in zrelostjo prijahajo naproti novi izzivi, ki jim boš kos tako, kot si bil tudi tem doslej. Izkušnje bodo še toliko pomembnejše, saj boš srečeval nove ljudi, si sam organiziral aktivnosti študija in prostega časa skozi dan, poskrbel, da se ti bo finančno izšel mesec in dobil potrditev, da si prilagodljiv bolj, kot si morda misliš danes. Obenem vas bo kar nekaj na istem izhodišču in včasih zadošča, da se samo ozreš okoli sebe in vidiš, da gre vsak skozi določene procedure in se ob tem kali v dogovarjanju. Da postajaš vedno samostojnejši, a ob tem nisi sam.

Želim ti, da se ti vse dobro in čim bolj gladko razplete. Da najdeš v tem letu veliko takih trenutkov, ki se jih boš rad spominjal še čez leta.