moj problem je sledec:
ne morem se prepricati, da bi zbral dovolj “jajc”, da bi se lahko normalno pogovarjal (recimo ob vikendih zvecer zunaj, ni pa nujno – na kratko kjerkoli in kadarkoli) z kako neznano (oz. znano le na pogled) punco, tudi ce mi le-ta skoraj dobesedno vpije (z govorico telesa, pogledom, skratka neverbalno), da caka, da jo ogovorim.
ce mi jo pa ze uspe nagovoriti (oz. to naredi ona), spuscam neumne izjave po tekocem traku, vedem se skrajno nesamozavestno (ceprav sem se minuto pred tem zarel od self-confidenca), poslabsa se mi razlocnost govora, na kratko povedano: zacnem se vesti skrajno trapasto.

advice?

Jaz pa ti bom povedala, da je že tvoj način govora čuden. Vedno me je pri moških motilo, ko sem se z njimi pogovarjala prvič, drugič ali pa stotič, da so vmes govorili in se ven metali s tujimi angleškimi, nemškimi ali pa hrvaškimi izrazi. Lepo je da zna človek govoriti tuje jezike pa vendar mi gre to skrajno na živce, če se pogovarjamo slovensko, da je potem vsaka druga beseda angleška,hrvaška,…… Veliko lepše je, če uporabljaš lepe slovenske izraze, pa še učen deluješ. To je prvo, drugo pa je, da ko pristopiš k dekletu poskušaj pozabiti na tremo in najdi kakšno temo katero oba obvladata pa bo vse skupaj lažje steklo in bodi trezen, ker pijanim se vedno zatika in še bolj butasti izpadejo pa tudi možgani delujejo bolj počasi.

preveč se s tem obremenjuješ, nato izpadeš bedak.
Začni lahkotno, čisto običajno klepetanje, kot naprimer z kakšno sodelavko ali sestro.

Greš do punce in ji rečeš: “Zdravo, kako si?”. Preprosto. Potem se predstaviš, jo vprašaš s kom je prišla, kakšne načrte ima za tisto noč in potem zadeva počasi steče. In tudi če imaš tremo, se ne sekiraj preveč, ker jaz cenim že to, da ima fant pogum pristopiti dekletu. Veliko sreče!

Mogoče je tvoja trema lahko tudi prednost. pristopiš ji in rečeš: oprosti, če se ti zdim neroden, ampak imam veliko tremo…itd. Improviziraj. najlepše je to, da več napak narediš, bolši postajaš.
Sicer pa se tudi jaz kdaj stopim.
Srečno