Prav pred enim letom sem imela operacijo kavernoma. Fizično so me lepo “poflikali” , psihično pa…
Malo manj ,kot dva meseca po operaciji sem začela delati, pokazala se je namreč ionstant prilika za službo in kaj drugega, kot, da sem jo vzela.
Morda je bilo prezgodaj, po vrhu vsega pa sem jo pred dvema mesecema izgubila.
Saj spet intenzivno iščem službo, a saj veste, kako je, poleg tega sem stara nad 50 let, …
Vedno sem bila optimistična, druge sem dvigovala, če jim je šlo slabo, sma pa si zdaj ne znam pomagati. Sem večinoma doma, včasih niti osnovnih gospodinjskih del ne opravim, kar visim na računalniku, gledam brez veze stvari, malo berem, ali pa niti to ne. Če je kdo prijazen do mene, mi gre takoj na jok, kar seveda, skrijem, saj bi me imeli za trapasto. Nimam nobene moči za kako delo, verjetno zato, ker nič ne delam, kondicija peša. Stanujemo sredi narave, a ne grem ven niti na kratek sprehod. Kaj naj storim??????????????????????

Pozdravljeni,

verjerno se spopadate z depresivno epizodo, ki je posledica delno bolezni in operacije, delano pa neugodnih socialnih okoliščin. Zdaj je čas da poiščete pomoč zase, da poskrbite zase in postavite na prvo mesto. Oglasite se k svojem osebnem zdravniku, ki vam lahko predpiše en blagi antidepresiv, ker verjetno nimate več moči, da bi se “zbrcala” sama. Preberite si moje članke na to temo, linke imate tukaj
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=6&t=10838868&p=10838868&utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search#p10838868
Povrh tega, skoraj vsi zdravstveni domovi organizirajo delavnice Spoprijemanje z depresijo. Delavnice so res koristne in jih jaz zelo priporočam (so tudi brezplačne za zdravstvene zavarovalce).
Torej, ni vse tako brezupno, sigurna sem, da so med tistimi ki ste jih vi “dvigovala” tudi takšni ki bodo znali vam dat roko, zdaj ko jo potrebujete.

Oglasite se kako vam gre.
Lep pozdrav,