V preteklosti sem bila večkrat prevarana v vezah, postala sem nesamozavestna, nezaupljiva, nedružabna. Po 5-6 letih načrtno samskega življenja sem stopila v vezo s fantom, ki je ves čas trdil, da me je iskal celo življenje. Res je ljubeč in pozoren partner. Po 8-ih mesecih sem odkrila, da vsak dan chata s svojo bivšo, ji popravlja računalnik, nikoli ne omeni mene.Celo na žure sem ga vozila, ne da bi vedela, da je tam zmenjen z njo, in ga potem hodila iskat. To punco mi je pol leta prej predstavil kot kolegico. Njegovo opravičilo je bilo, da bi jaz itak “popenila” če bi vedela, da je to bivša, sploh pa, ker je z njo ostal v tako dobrih odnosih. Skratka-laži, prikrivanja, jok, obljuba, da bo prekinil stike.ALi je, ali ni, ne vem. Po pol leta se zaradi tega dogodka in pod vplivom vseh prevar iz preteklosti, nisem spravila na noge-nesamozavest, nezaupanje, že kar paranoja, kaj mi prikriva, ali mi laže…Pa je potem dejal, da bi bilo najbolje za oba, da si poiščem strokovno pomoč. Češ on je naredil kar je bilo v njegovih močeh-opravičil se je, prekinil stike (če), naj pa tudi jaz naredim kaj na tem, da bo odnos spet fukcioniral.Pa sem šla na terapijo in moram priznati, da mi je zelo pomagala po 4-5 mesecih sem spet začutila samozavest, zaupala sem mu in najina veza je funkcionirala res fantastično…dokler nisem videla ekrana njegovega računalnika…da flirta na dating strani…njegov izgovor je bil najprej, da se tega sploh ne spominja…potem, da je on pač družabno bitje, nazadnje: a ti nikoli nisi nikogar spoznala na netu? V joku je dejal, da je storil napako in da zdaj pa res ne bo več nikoli prikrival in lagal.Kolikokrat naj še poslušam obljube iskrenosti in kolikokrat naj se pobiram s tal in “mečem” denar za terapije? Trenutno ga videti ne morem, sva vsak v svojem prostoru, er tudi on mene ne more videti-užaljen in žalosten je, kaj “je nastalo iz najine veze”, rekoč, da je on sigurno človek, vreden zaupanja in da mi je to dokazal z vso ljubeznijo, ki mi jo nudi..Saj mi jo, nič ne rečem, ne vem, če bi našla še enega takega, ki bi mi tako ustrezal kot on…a za kakšno ceno? Za strah, ki ga vsak dan preživljam, ko gre s prijatelji ven, ko z njimi planira dopust, ko sedi za računalnikom in tipka? ka neki mi spet prikriva?

Draga Tona,

pretekel je že skoraj ves mesec od vašega vprašanja in zato ne vem, v kakšnem stanju se trenutno nahajata s partnerjem. Pa vendar: že pri prvem stavku se pojavi vprašanje, koliko ste res postali nesamozavestni in nedružabni zaradi prevar? Če bi se lahko pogovarjala z vami, bi vas povprašala, katero že znano občutje se vam je ob prevarah prebudilo? Na kaj so vas te tako težke bolečine prevare spomnile? In večkrat te povezave niso tako enostavne, tako neposredne.
O prevarah in »pogojnih« aferah je bilo na tem forumu napisanega že toliko, da tega ne bi želela ponavljati. Imela pa bi veliko vprašanj, in sicer ne razumem, kako zgleda, da fanta ali moškega »na žur« (pa ne na enega) pripelje punca, partnerica, ga pusti tam in ga pride iskat ob dogovorjenem času – če sem prav razumela. Ne želim zveneti grobo, ampak kar ne morem si pomagati, ko vznikne vprašanje: ali je on vaš partner ali sin? Iz tega občutka si bom upala nadaljevati tudi naprej po vašem opisu; on vas pošlje na »servis« (na terapijo), vi pa mu znova in znova odpustite njegovo nezrelost, neodgovornost in dovolite, da je vaše zaupanje zlorabljeno naprej. Spet bi se z vami želela pogovarjati o tem, koliko ste smeli čutiti pripadnosti ob svojih starših in koliko ste lahko zaupali, da bodo njihovi odzivi pristni, da boste ob njih res sprejeti in pristno ovrednoteni z vsemi svojimi napakami?…
Kar zabolelo pa je, ko ste napisali, da ste po nekaj mesecih terapije spet lahko zaupali. Super, vendar, ko zaupamo, potrebujemo nek kriterij, čemu je varno zaupati in čemu ne. Na žalost pa te kriteriji niso stvar intelekta – tega občutka se ne da naučiti »s pametjo«, ampak ga je potrebno začutiti. Zato bi si drznila razmišljati, da bi v terapevtskem procesu raje iskali ta občutek, kot pa »samozavest«, drznost, da si upaš ponovno v zlorabo. Strinjam se, da je vaše nezaupanje popolnoma vaša odgovornost, zato se niti ne želim odzivati na vse to, kar vam je vaš partner hudega storil. Bolj bi mi bilo drago, če bi si vi upali pogledati v svojo čustveno prtljago in začeli kopati po njej, zakaj dopuščate, da z vami dela na način, ki vas boli in ne zmorete narediti nekaj konstruktivnega, da se to prekine. Zakaj vas taki fantje, moški privlačijo? Kot ste zapisali: »ne vem, če bi našla še enega takega, ki bi mi tako ustrezal kot on« in »Res je ljubeč in pozoren partner«. Tako med seboj skregane vsebine v istem sporočilu. Zato bi vam želela, da bi si upali pogledati vase, zakaj in kje je vaša notranja narava tako skregana sama s seboj?
Čutim in verjamem, da vas vse skupaj zelo boli pa vendar sem vam odgovorila precej »na trdo«, vendar v upanju, da spoznate, da je prava samozavest v tem, da se boste zavedli, zakaj je tako in da smete iz tega oditi, kar vas bo naredilo mirno in notranje urejeno in ne, da prisilite svojo držo v nekaj, kar le deluje, zgleda urejeno in mirno.
Pa vso srečo na vaši poti.

Tona,
Kot bi bral svojo zgodbo. Vsakič, ko sem partnerico dobil (srečevala se je v tajnosti z bivšimi in drugimi moškimi) je klečala pred menoj in mi obljubljala nebesa. Potem sva se poročila. No, in na koncu je začela mene pošiljati k terapevtu z izgovorom, da sem konzervativen, pa da ji ne pustim dihati… Ja, in terapevtka ji je rekla, da z menoj ni nič narobe, in da bo ona morala marsikaj spremeniti v življenju. Po terapiji mi je dejala, da sem jaz terapevtki že prej rekel, kaj mora govoriti. Še vedno je vztrajala, da sem jaz potreben terapevta. Potem je odšla z mojo lepo hčerko. No, njeni starši so pa rekli, da jaz rabim psihiatra.

To so enostavno nedorasli otroci, ki ne znajo prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Beži stran od njega in si ustvari novo življenje z moškim, ki ga boš ljubila in te bo on ljubil. Če te zanimajo kakšne podrobnosti, mi piši na mail in ti bom povedal…

LPE