Pozdravljeni.

Podedovali smo vrt, kjer leta in leta niso pleli plevela
tako kot bi morali (s koreninami).
Posledica je grozna – plevela toliko, da kljub temu, da sem
najmanj 2 popoldneva na teden na kolenih in plejem, vrt zgleda
kot travnik, kjer vmes “slučajno” raste kakšna zelenjava. Največ je
slaka, ki ga vlečem iz zemlje, kolikor le morem, pa se kljub meterski
korenini še pretrga. Poleg tega je zemlja izredno zabita (trda),
čeprav smo lani v jeseni vse prelopatali, pognojili s hlevskim gnojem
in spomladi še “sfrezali”.

Naj poudarim, da sva z možem velika nasprotnika kakršnihkoli škropiv,
ne škropiva nikoli ničesar, niti sadnega drevja.
Zdaj pa sem obupala. Namesto, da bi se veselila vrtička, mi je to postala prava muka. Še moja mama in teta, ki sta obe kmečki ženski, sta rekli, da toliko plevela nista videli niti na nobeni njivi nikoli in da moram
poškropiti, sicer je vseeno, če vrta nimam.
Naj omenim, da nisem “frišna” vrtičkarica, saj sem obdelovala že nekaj vrtov v svojem življenju, ampak s tako ekstremnim primerom se še nisem srečala.

Tako da sem odločila. Poškropili bomo.Zdaj bi vas pa lepo prosila za
odgovore:
-nekdo mi je omenil “bum efekt”.Menda ta reč uniči tudi korenine;
ali se ga dobi kupiti brez kartice in ali res uniči tudi korenine?
-poškropila bi jeseni, verjetno mora biti plevel še zelen?
-koliko časa ne smemo nič saditi in jesti iz vrta?

Glede trde zemlje pa me zanima, kaj narediti, da se vsaj malo zrahlja?
Mogoče kupiti novo zemljo (za vrtove – kje to prodajajo in ali tudi
pripeljejo, saj rabim tega veliko?)? ALi je mogoče boljša za to šota?
Kdaj jo naj potrosim in ali se potem takoj prelopata? ALi pesek?

Zelo bom hvaležna za nasvete, saj me ta moj vrt spravlja v obup, pa
tako sem se ga veselila 🙁

Hvala in lep pozdrav!

Preden poškropiš, daj vrtu še eno šanso! Probaj zeleno gnojilo! Izberi tako, ki ima globoke korenine (bela gorjušica npr) in ti bo še dodatno prerahljalo zemljo. Zeleno maso je treba potem pokositi in vkopati v zemljo. S tem boš izredno izboljšala tla ne da bi posegla po kemiji, saj zeleno gnojilo dobsedno eksplodira in zaduši plevele. Zavedati se moraš, da kemija deluje na kratek rok, na dolgi rok pa poruši ravnotežje in so problemi še večji.
Za zatiranje plevela na zelenjavnih gredicah super deluje zastirka iz pokošene trave naprimer.

Jaz imam najboljše izkušnje z bio obdelavo vrta. To pomeni, da zemlje ne lopatam, pač pa v jeseni pokrijem s kompostom, ki ga z ostanki z vrta in gospodinjstva sama pridelam. Ko še nisem imela komposta, sem pokrivala z listjem, vsakih nekaj let pa pod listje raztrosim še hlevski gnoj. Čez zimo tako ostane zemlja pod zastirko in snegom ŽIVA, mikroorganizmi in večje živalce pridno delajo zame, moja živinica, in spomladi je zemlja rahla, pognojena in pripravljena za sejanje. Takrat le pograbim morebitne ostanke, ki jih spet kompostiram, naredim gredice in sejem, sadim. Ker je v naravi tako, da zemlja nikoli ni gola, plevel močno požene. To preprečim s pokrivanjem zemlje s kompostom, listjem, pokošeno travo, žaganjem, kar pač imam. Če so tla pokrita, plevel ne bo odganjal. Obenem ta zastirka tudi zadržuje vlago. Prve setve spomladi pokrivam tudi z Vrteksom, belo pokrivno ponjavo. Z njo preprečiš tudi napad bolhačev na zeljnicah in rukuli.
Na vrtu med zelenjavo sadim tagetes, ognjič, to so znane rože v bio vrtu, saj preganjajo določene škodljivce in ugodno vplivajo na rastline.
Po nekaj letih takega vrtnarjenja se življenje v vrtu samo uravna. Škodljivci in koristne živali se med seboj uskladijo in uravnovesijo. Do takrat je pa treba malo potrpeti in posaditi kakšno solato več, kot je rabiš.

Če imaš zelo zapleveljen del ali pa kar travo, lahko površino pokriješ s kartonom ali kakim lesom in pod., pustiš tako nekaj tednov pri miru in ta čas ti mikroorganizmi in deževniki v tleh vse zelenje predelajo v zemljo. Nato le še prekoplješ in obdeluješ, sadiš.
Bio metoda je najboljši način, saj imaš zdravo zelenjavo in tudi manj napornega dela. Sodeluješ z naravo in ta ti vrača z obrestmi.
Obstajajo tudi knjige o bio vrtnarjenju. Pripročam, da kakšno poiščeš.

Veliko uspehov in pogumno!
Miranda

Še tole: ko ste jeseni lopatali, ste dvignili in na plan spravili seme raznih plevelov, korenine slaka pa ste spomladi s frezo razsekali na tisoče koščkov, zdaj pa vse veselo raste.

Pozdravček!

Miranda

Tudi jaz ti svetujem bio vrtnarjenje. Mogoče bi zemlji dodala še Kalcivit. Mi zemlje ne lopatimo več, ampak samo še rahljamo. Prepričana pa sem, da boš ob sprotnem pletju imela vsako leto manj plevela.

Koliko časa pa traja to, da ni potrebno lopatit.A tudi,npr, korenček raste,ker ima daljši koren. Hvala in lp.

Koliko časa pa traja to, da ni potrebno lopatit.A tudi,npr, korenček raste,ker ima daljši koren. Hvala in lp.[/quote]

Sploh ni treba lopatiti. Zemljo namreč rahljaš z močnimi vilami, takimi s 4 roglji. Zabodeš jih v zemljo, potisneš jih stran od sebe, potem pa k sebi in to je to.