Pozdarvljeni!

Imam sina, ki obiskuje 5 razred osovne šole. Prvo triado OŠ je bil v povprečju nad 90%. V 4.r OŠ je uspeh padel zaradi zevzdržnih razmer z bivšim možem. Sedaj, ko imava z otrokom urejeno življenje in ob sebi partnerja, ki naju v veliki meri zalaga z ljubeznijo in spoštovanjem je postal moj otrok name lubusumen in zelo uporniški.
Nikakor ga ne morava prpeičati in pripraviti, da bi sam začel delati osnovo za šolo in ponavljal tekočo snov, ampak se vedno najprej skrega, potem je na smrt užaljen in najbolj bogi, nato pa s težavo prebere snov enkrat radkokdaj pa dvkrat.
Vidi se, da je začel pešati ponovno v šoli. Ker oba s partnerjem delava tako, da nimava vedno možnosti se z njim učiti, vas naprošam, kaj naj narediva oz. kam se lahko obrneva po konkretnejši odgovor?

Že v naprej se vam iskreno zahvaljujem za odgovore ter vas vljudno pozdravlam.

P.

Pozdravljena “pristop”

Zelo malo ste napisali, tako da je težko karkoli konkretnega odgovoriti. Predvsem manjka opis zdajšnjega odnosa vašega bivšega moža oziroma očeta do sina. Ne glede na to, kakšen je bil njegov oče, ga sin v vsakem primeru pogreša. Pogreša tisto, kar je od njega dobil, tudi če je bilo to slabo, pogreša pa še vse tisto, česar ni dobil, si pa želi. Vaš novi partner, čeprav vaju v veliki meri zalaga z ljubeznijo in spoštovanjem, sinu ne more nadomestiti očeta. Se morda sin upira temu, ker vi želite, morda celo pritiskate nanj, da bi se do novega partnerja obnašal kot do očeta? Precej verjetno je tudi, da s svojim uporništvom in “problematičnostjo” na edini način, ki ga pozna (ali mu je dovoljen?), izraža potrebo po očetu in ga na nek način morda celo kliče, da “posreduje”. S čim je pred ločitvijo sin priklical očeta? Se je njegov oče “zanimal” zanj samo, kadar je bil problematičen ali je šlo za šolo? Morda pa ste vi prej veliko presedeli z njim in sta se skupaj učila, zdaj pa zaradi novega partnerja nimate več toliko časa zanj? Lahko samo ugibam. Vi ste pa njegova mama. Če boste prisluhnila svojim občutkom, boste morda lažje razumela sinovo stisko. Sin ni problem, niti ni problematičen, s tem kar počne samo izraža svojo stisko, ki je ne zna ali ne sme drugače izraziti. Mamina dolžnost je, da pravilno zazna to stisko in otroka nauči o njej govoriti ter ga tudi naučiti, kako stisko premagovati. Zato boste sinu najbolj pomagali, če se boste manj ukvarjali s tem, kaj naj bi sin spremenil in se bolj ukvarjali s sabo – česa ne opazite, ne slišite, ne zmorete, ne zdržite,…

Pišete, da je otrok postal na vas ljubosumen. Težko si predstavljam, da je otrok ljubosumen na svojo mamo. Če zaupam vašemu občutku, potem je verjetno ljubosumen na vašega novega partnerja. Kar pomeni, da mu je ta nekaj vzel. Spet lahko samo ugibam. Lahko, da vašega novega partnerja krivi, da je zaradi njega izgubil očeta. Možno pa je, da je zaradi vaše nove zveze pri vas izgubil nekaj, kar je prej imel oziroma dobival. Če je izgubil nekaj, kar bi mu mami morala dajati, se mu dela krivica zdaj. Če pa je izgubil nekaj, kar mu mama ne bi smela “dajati”, se mu je krivica dogajala prej. Matere, ki živijo v nevzdržnih razmerah s partnerjem, velikokrat manko v partnerskem odnosu poskušajo kompenzirati v odnosu s sinom in si ga naredijo za svojega čustvenega partnerja. Ko si mami dobi novega partnerja, sin nenadoma postane odveč. Kar koli že je res v vašem primeru, otrok ni brez razloga ljubosumen in v VSAKEM primeru je odgovornost za njegovo ljubosumnost vaša, vaša pa je tudi odgovornost, da najdete vzrok zanjo in ga odpravite. Želim vam, da vam to čim prej uspe. Če se boste odločili za strokovno pomoč, predlagam, da jo iščete pri družinskih terapevtih.