Pozdravljeni,

tokrat sem se tudi sama znašla v težavah, ko res ne vem, kako naprej. Prosim Vas za pomoč, za nasvet, mogoče predlog kam se lahko obrnem, da razrešim svojo težavo.

Bom poskušala biti kratka. Pred enim letom sem se razšla s partnerjem, ker sem ugotovila, da je zasvojen z uspavalnimi tabletami. Trajalo je kar nekaj let, preden sem pogruntala, kaj počne. Zvezo sem takoj prekinila.

Sedaj se nekaj mesecev dobivam z novim partnerjem, s katerim se odlično razumeva, imava podobne poglede na svet. Na videz idealno, vem da sva še v fazi zaljubljenosti, ko mogoče ne vidiš realne slike pa vendar. Sedaj pa mi je povedal, da en mesec igra rulato na internetu, da bi zaslužil nekaj denarja. Če mu ne bo uspelo, pravi da bo nehal. Da lahko kontroliram njegove finance (večkrat je sam od sebe ponudil to možnost), a sem to zavrnila, saj mi res ni do tega, da bi partnerja kontrolirala. Mene je ta novica popolnoma sesula, saj si ne želim še enkrat iti skozi kak boj, ne želim več, da bi me bilo strah, kaj bo, če bo. Enostavno so mi igre na srečo nesprejemljive. Ker pa sem imela ravno hudo izkušnjo za sabo, me zanima ali sem samo preveč paranoična ali me mora skrbet? Ko sem mu zaupala, da me to res skrbi, bi moral partner sam od sebe predlagati, da bo s tem prenehal? Bi bilo dobro, da greva k družinskemu terapevtu? Ali najboljše prekiniti vezo? Res si želim biti z njim, samo ne za ceno strahu. Kako naj bom mirna, kaj naj naredim, da se prav odločim? Kako naj vem ali je iskren ali ne? Namreč prejšnji partner mi je več let mirno lagal in tega zelo dolgo nisem videla. Naj povem, da pred tem sem novemu partnerju popolnoma zaupala, sedaj pa me je to popolnoma pretreslo. Ne želim pa biti v vezi in mučit partnerja z nezaupanjem. Rada bi, da se stvar razreši, če je to mogoče.

Hvala za pomoč.

Lep pozdrav.

Spoštovani,

razmeroma hitro po tistem, ko ste prekinili partnerstvo z moškim, ki je bežal iz odnosa z zasvojenostjo, se vam je ponovilo izredno mučno občutje strahu in negotovosti, z njim pa se je takoj razprla tudi dilema, ali ostati ali kar oditi. In oboje vas plaši. Kar je pravzaprav zdrav kazalnik vašega notranjega zorenja.

Pozitivno vsej tej situaciji je gotovo to, da ste v prejšnji zvezi potrebovali nekaj let, da so se vam odprle oči, tokrat pa ste dobili informacijo že po nekaj mesecih. Pomeni, da ste postali bolj senzitivni za partnerjevo dejansko ali potencialno odsotnost in da si niste več pripravljeni dovoliti partnerskega življenja v negotovosti in ob vprašanjih, ki vas polnijo z vse večjo grozo: Kdo je sploh človek, s katerim sem? Je ta človek sploh z mano, in če je, ali je to na način, ob katerem se počutim varno? In če sem s takim človekom jaz, kaj to pove o meni? Ali to pomeni, da bom vedno srečevala take moške? Kaj lahko storim, da bi to preprečila?

Prejšnjo zvezo ste takoj prekinili. Drugih razlogov ne navajate. Kakor koli, to je zdaj za vami. Ker pa se nekaj podobnega ponavlja zdaj, si ta vzorec zasluži vašo popolno pozornost in premislek. Ali je partner zasvojen z igrami na srečo, še ne veste, poleg tega niste strokovnjakinja za to in seveda tudi ne objektivna ocenjevalka. Smiselno bi bilo oditi k strokovnjaku (po možnosti terapevtu, ki je specializiran prav za te vrste zasvojenosti) in se soočiti z realnimi dejstvi. Če se sicer odlično razumeta, bi bilo škoda zamuditi to priložnost.

Vedeti morate, da je pred vama v primeru, da gre za zasvojenost, dolga in delavna, na čase garaška pot dela na sebi in na odnosu. Vendar ne glejte na to kot na svojo žrtev, nikakor, ampak kot priložnost, da nekaj storite zase, saj bi vas to delo nekoč nekje tako ali tako »počakalo«. Kakor koli se boste odločili, se boste prej ali slej soočili s potrebo po predelovanju lastnih čustvenih usedlin, ki jih partnerja, ki ju opisujete, samo zrcalita.

V vsakem primeru se boste torej odločili prav, tako da naj vas nikar ne plaši, kar doživljate – gre za izredno razširjeno človeško izkušnjo, s katero se ubadamo tako rekoč vsi, pomemben je le občutek smisla ob našem notranjem napredku.

Srečno!