Pozdravljeni!
Ime mi je Miro,star sem 43 let imam hčerko staro 17 let in prihajam iz Celja.Moja zgodba je malce drugačna ker je nimam komu za iskašljat sem se odločil da jo objavim na forumu med-over.net.Po dvaindvajsetih letih skupnega življenja me pred nekaj dnevi z otrokom zapusti partnerka.Pobere cunje in nekaj stvari naložijo v kombi in se preseli v stanovanje ki so bila zgrajena za zaposlene pri obrtnikih.Pred nekaj leti sem opazil na njeni plačilni listi da ji trgajo za stanovanjsko problematiko,in ko sem jo vprašal zakaj to plačuje in da naj vpraša šefico zakaj ji trgajo od plače je odgovorila da saj sam vem kako je če preveč sprašuješ.Nikoli mi ni padlo na pamet da je vsa ta leta načrtovala odditi od mene in mojih staršev.Ker preprosto nimam druge razlage zakaj me je zapustila ne kadim ne uživam alkohola nisem skakal čez plot družina mi je pomenila vse na svetu sam sem bil vedno na zadnjem mestu je edini razlog da si je rekla da se ne bo na stara leta še ukvarjala z mojimi starši in dvonadstropno hišo,ali je pa mogoče potrebovala svobodo.To sedaj ugibati na pamet mi ne bo dalo odgovora.Vedno sem mislil da me v življenju nič ne more uničit,ampak ko človek doživi to kar se je zgodilo meni se pa konča življenje na tem planetu.Kako pa to boli se pa ne da opisat in tudi rana se definitivno ne bo nikoli zacelila.Lep pozdrav!

Miroslav

Zagotovo je zelo težko in boleče, če vas tako nepričakovano zapusti dolgoletna partnerka. Čez noč ste ostali brez tistega, na čemer je najbolj slonelo vaše življenje. A naj bo še tako hudo, vašega življenja le še ni konec. Če že, potem je konec vašega življenja, ko ste, kot pišete, predvsem skrbeli za druge in sebe dali na zadnje mesto. Vem, da v sedanji situaciji pričakujete drugačen odgovor, a ne morem mimo tega, da se živeti za druge v nedogled ne da. Če sebe ne date na prvo mesto, se to pozna v vseh odnosih. Po eni strani ste v njih v podrejenem položaju in ne dobivate tistega, kar si sicer želite, a ne upate na glas povedati ali pokazati. Po drugi strani pa vede ali nevede vedno odnose obremenjujete s pričakovanji, da boste za to svoje »žrtvovanje« dobili ustrezno protiuslugo. Pristnost dela odnose žive. Človek, ki sebe da na zadnje mesto, ki se preveč ravna po nekih pravilih (ne kadim, ne pijem, ne skačem čez plot,…), enostavno ne more biti pristen. Namesto tega, kar je, poskuša biti nekaj, kar misli, da bi moral biti. Posledično so taki tudi odnosi. Namesto da bi jih napolnjevali energija, živost, pestrost, spontanost in pristen stik, jih »polnijo« rutina, pravila, uglajenost,… Taki odnosi so prazni in si takega imena pravzaprav skoraj ne zaslužijo.

Ne vem, koliko zgoraj napisano velja za vas, koliko se najdete v teh vrsticah. Tudi ne bi ugibal, zakaj se je žena odločila, da vas zapusti. Najboljši način, da to izveste, je, da jo zelo direktno vprašate. Če v tem vprašanju ne bo čutiti obtožbe in če boste dajali občutek, da boste odgovor prenesli, potem vam bo verjetno povedala prave razloge. Ne bo presenečenje, če se bodo izkazale kot razlog ravno tiste vaše lastnosti, ki ste jih našteli kot argument, da do ločitve ne bi prišlo.

Naj bo še tako hudo, ampak čas daje možnost, da se rane zacelijo. Vaš prvi korak v tej smeri bi lahko bil, da poskušate drugače pogledati nase in na novo osmisliti svoje življenje. Pri tem poskušajte biti iskreni do sebe, najdite svoje resnične želje in hrepenenja. Dajte sebe na prvo mesto! Verjetno ne boste verjeli, ampak za nič od tega ne potrebujete svoje (bivše) partnerke, vse lahko naredite sami.

Lepo vas pozdravljam

Zapustila, ker vas je lahko. Koliko žensk bi še radih odšlo, pa nimajo kam. Vaša pa vas glede ne dejstvo, da zdaj živi fizično ločeno od vas, lahko začne celo pogrešati, ko se odpočije od velike hiše in vaših staršev.

Vsak par ustvari svojstven odnos. Kar zakonca vložita, to se jima povrne, in še marsikaj zraven, na kar sploh ne računamo, ko gre za medsebojni vpliv misli, čustev in dejanj.

Miroslav, kakšen odnos sta z ženo ustvarjala? Je bil odnos živ, pretočen, je bilo v njem dovolj humorja, dovolj pogovorov? Sta drug za drugega vedela, kaj čutita, v kakšni koži sta, kako doživljata vsakdanje življenje?

Če je odnos energijsko pretočen, je živ. Če ni pretočen, prej ali slej umre. V mrtvem odnosu ni partnerstva, živimo drug mimo drugega in se nam niti ne sanja, kaj zakonec čuti, kako nas doživlja in kaj resnično potrebuje.

Dobro je vedeti, kaj vaju je pripeljalo narazen. Ne zato, da bi se obtoževali, temveč zato, da bi popravili, kar se popraviti da. Presneto prav pride za vse naslednje odnose.