Pozdravljeni,

Sumim, da ima partner psihične motnje. Namreč, včasih se ponoči zbudi in me prične napadati ter grobo stiskati k sebi. Ko ga odrivam, postane jezen in me začne obtoževati, da imam druge (jih nimam) in da oni pa lahko vse počnejo z mano. Me žali in verbalno napada. Ponavadi me zbudi, me spravi v jok in nato, ko se dovolj predrami ali vidi da je dosegel svoje (ne vem točno kaj) se obrne in zaspi nazaj.
Tudi podnevi je tako – trenutno sem v tretji nosečnosti (na polovici) in on je ves odsoten. Kot, da ga ne gane, pričakuje da bom še naprej nonstop garala in nima nobenega posluha zame. Ni mu do tega, da bi kogarkoli razveselil. Ves vesel pa je, če koga spravi v jok.
Potem ko mu povem svoje se sicer malo zbrihta in pove, da nobenemu nič noče in se opravičuje, vendar se tudi čuti popolnoma druga energija. Namenoma rani druge (tudi otroke) – da ima tisto zadoščenost. Zvečer, če sva pred hišo je on čisto trd zraven in pričakuje da se bo nekaj zgodilo. Ko mu nekaj povem, sprejme, vendar čez kakšen dan, ko to premelje dobi izpad in pove popolnoma drugo zgodbo.
Karkoli mu rečeš (npr. če lahko nekaj odnese) si začne masirati ušesa in zgleda kot da bo ravnokar dokončno izbruhnil.
Res je, da je manipulator od kar sva se spoznala in da čustveno in psihično izsiljuje že od nekdaj. Vendar ta njegova odsotnost (tudi popije nekaj piv na dan, čeprav sva se zmenila, da ne, ker je takrat še huje). Zdi se mi da ima blodnje, vedno mi razlaga kako mu nekdo nekaj hoče. V službi, prijatelji, tudi jaz. In kako je on kul, vsi okrog njega pa delamo na tem, da bi ga zafrknili in da proti njemu kujemo teorije zarote. Vidi se da sploh ne razmisli kaj govori. Ker ko mu logično vse pojasnim, spremeni pogled.
Prav tako je prepričan, da mu prisluškujejo, da mu vedno nekaj podtikajo,… Doma je ves depresiven ali pa stalno spušča kakšne neprimerne zvoke. Nas oponaša in zbija samozavest ljudem okrog sebe.
Pada v čustvene otopelosti, ki so vedno daljše in depresije, po drugi strani pa je na neke momente blazno hiperaktiven a tudi takrat ne zbira besed.

Prosila sem ga, če bi šla k svetovalcu ali pa da bi šel on sam. Pa ne želi. Njemu se zdi, da je čisto kul. Da dela – zapravlja denar – ostali pa bomo vlagali v njegovo udobje (je pravi prisklednik). On bo samo živel in še naprej tolkel po psihi ljudi, ki so okrog njega.
Res ga imam dovolj. Ne morem več tako živeti. Tako hudo je, da bi bila pripravljena ga pustiti da gre kljub prihajajočemu tretjemu otroku. Ker prav nič ne pomaga. Vedno slabše je. NE morem verjeti, da govori, da otrok ni njegov. S tem, da ima vse moje elektronske zadeve odprte (jaz njegovih nimam) in vedno lahko pogleda kaj s kom govorim. Ampak raje halucinira in blodi ter govori neumnosti. Kot da bi to počel samo zato, da bi me uničil.

Res sem obupana. Rada bi mu pomagala. Zavoljo družine. Enkrat sva se že razšla in takrat je bilo še huje. Noro je ljubosumen in posesiven.

Ampak kot pravim, ima dva stanja. Eden je ta. Drugi je prijazen in ustrežljiv. Ter zna poslušati. Teh nihanj pa je vedno več in ne vem na koga bom naslednjič naletela.
Njegovo delovno mesto in alkohol pa vso zadevo še poslabšujeta. Pove mi (ko mine najhujše) da je bil v drugem svetu.
Ne vem – grem jaz lahko k njegovemu zdravniku in mu povem za stanje. Je to dovoljeno? In da potem oni povedo kako naprej? Sam noče nikamor. Prepričan je da je njegovo stanje normalno.

Hvala za odgovor

Pozdravljeni,

vaš partner je “ljubitelj čebule in česna”, pač, njega nič ne moti, če pa vas moti je to “vaš problem”…
Verjetno imate torej prav, da ima vaš partner psihiačne težave, vendar so te težave takšne, da njega prav malo ali nič ne motijo in je posledično verjetnost, da bo zaradi njih poiskal pomoč, približno nična. Verjamem, da bi zaenkrat največ pridobila od strokovne pomoči prav vi.
Svetujem vam, da si preberete prispevke na forumu Mejna in narcistična osebnostna motnja- svojci : http://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=465

Lep pozdrav,