V tem odbosu ste vi “finančna suznja” svojemu partnerju. Iskreno se boste morali pogovoriti z njim ali je pripravljen tudi vlagati v vajino prihodnost, drugače vam bodo mlada leta šla v nič.

Temu z mojega vidika lahko recem samo OMG! Ne vem, ali ti naj cestitam za pozrtvovalnost, ker si taka Mati Tereza, ali ti naj recem, da si popolnoma izgubila mero. V vsakem primeru je subjekzivna ocena, dana glede na moja merila, btw, sem tvojih let. Zgolj sklepam, a obutek iz dejstev je tak: tip ima zelo rad svojo hci (do sem krasno), verjetno je se posebej mehek na njo, ker sta se z njeno mamo locila – v opravičilo jo – za moje pojme- nezdravo razvaja. Dalje – je popolnoma neodgovoren, saj ne zna razporediti svojega denarja tako, da najprej poskrbi za osnovne dobrine in sele potem luksus. V bistvu se je navadil (si ga navadila) ti, ker to zmeraj poravnas. Naredita si racun za skupne zadeve in vsak mesec gor polozita dogovorjeni znesek. In na koncu – zanemarja vaju, vajin odnos, s tem ne kaže ravno spostovanja do tebe – kar je esenca lepega in pristnega odnosa – VZAJEMNO SPOŠTOVANJE! Draga, začni se spostovat in pri tem ne popuscaj. Ker se ne spostujes, v nekaterih odnosih brisejo tla s teboj.

In nenazadnje, samo za info za vse starse – zame starsi v casu faksa niso rabili prispevati nic – prezivela sem se s Zoissovo 150 € in nekaj malega studenskega dela – s tem sem si kupila vse kar sem osnovnega potrebovala – hrano, oblacila, knjige, prevoz, telefon, racune, zabavo, se morje in kako smucanje na par let. Avta pac nisem mela. In bila sem cist povprecnega standarda, ne revez. Zato se danes znam zelo dobro razporediti svoj denar (kar je seveda lazje, ker ga imam vec). Doma sem imela oba starsa na minimalcu, tako da smo bili v srednji soli zmenjeni, da nakazeta otroski dodatek meni, da ga imam za zepnino, malico…. To je bilo ok. 7000 tolarjev – danasnjih, hmmm – 30 evrov. Ni bilo dodatne zepnine, ko sem sla ven – izjemoma… S tem sem si kupila se kaj za oblec, darilo za koga… Madona, kaj eni svojih otrok res ne zelijo naucit nekih vrednot, kot so samostojnost, odgovornost in nenazadnje, spostovanje in empatija do zivljenja soljudi (v tem primeru tudi do svojega oceta!)? Šokirana sem, da nekdo to smatra kot izkaz ljubezni…

Mati solzna
Zenska ljuba – kaj sploh delas s tem clovekom. On kot njegova hcera sta “invalida”, a bi rada bila psihicni invalid cez par let se ti poleg, ko bos ugotovila da si zaradi njega zapravila vsa najboljsa leta svojega zivljenja?

Vceraj prekini to nenormalno zvezo, ne cakaj na jutri.

Skoraj identicno se je zgodilo moji dobri prijateljici.

Sedaj po 5 letih se stanje se ni spremenilo pri njenem parnetju niti za 1 %. Pa si je tudi 8 let zatiskala oci, dokler se vsi njeni prijatelji nismo odlocili in ji zaceli eden za drugim odpirat oci. Zelo tezko se je odlocila za prekinitev. Zdaj ji je pa zal za vsak mesec ki ga je zgubila.

Tip je bolnik totalni. Vstran TAKOJ !
Lepo se bos lahko imela s kom drugim prav tako

Samo berem in na glas bom razmišljal: Ko se pa oče po razhodu hoče odkrižati vzdrževanja otroka iz propadlega zakona in se izmotava preživnini, pa je pol spet najhujši od najhujšega. TA, ki dobro skrbi zanj, pa je spet sam za pustit in zbežat od njega. KAj pa vem no. Morda je pa resnica nekje v sredini in to govorite nekateri tu pred mano, a z drugimi besedami. ZA hči treba postaviti neko gornjo mejo financiranja in je nikakor ne presečt. Možak, pa menim,da more bit tudi toliko fer do autorice, da ji že enkrat v obraz pove, da z otrokom NE bo nič in kaj prispevati tut sa skupno gospodinjstvo. NE takoj vreč puško v koruzo. Morda se da tu kaj dogovriti, a se bojim da malo, ker se kot vas slišim izogiba pogovrom.Lp in srečno draga autorica v novem letu:)

Očitno si za partnerja uporabni materijal.Tega ne počne nalašč,vendar to ni opravičilo,če je že tako.Poznam mnoge starše,ki so dobesedno odvisni od dajanja in razdajanja svojim otrokom.Iz istega razloga sem se razšel s dolgoletnimi prijatelji.Končala sta v revščini,dobesedno na cesti in v Domu upokojencev.Med seboj se nista ljubila a sta se obesila na sina in hčerko.Najprej obema stanovanja,potem vsakemu še brunarico in njej počitniško stanovanje,nakar sta še hišo v kateri sta živela prepisala na hčerko. 2 meseca po tem sta morala ven,ker je moje zelim posedovati je rekla,pri tem,da je 2 nepremičnini že imela.Živčno sta zbolela in nastanili so ju v Domu upokojencev,saj nista zdržala kot podnajemnika,nista zdržala v smislu,da pokojnine nebi dajala svojim otrokom,ki so ju vrgli ven!!! halllo? Pred časom,ko sem bil v stiski sta pomagala tudi meni,nikoli ni bilo dogovora,da moram denar vrniti.Toda ko sta zasla v stisko,sta se želela preseliti k meni.Tega nisem želel,moj način življenja za to ni primeren.Rekel sem ne,čeprav sem nekoliko pomagal,vendar očitno ne dovolj.Začela sta me dobesedno izsiljevati in rubiti ter zahtevala nazaj določene stvari,ki sta mi jih poklonila npr.tepih.najprej sem vračal,a vsak teden je bilo nekaj….in še naprej in še naprej.Dobesedno sta iskala usmiljenje vsenaokrog za lastno preživetje,da sta lahko dajala svojim otrokom.naj omenim,da pri 45 nimajo službe oz eden dela v očetovem podjetju,ki bo šlo očitno v stečaj.Kaj Ti želim s to nesrečno zgodbo povedati? Da se to nikoli ne neha,da postajajo vedno bolj zahtevni in na koncu nasilni.Vztrajaj z njim,če imaš toliko,da ga boš lahko plačevala,ker prispeval bo vedno manj.Razmisli,družine s Teboj si očitno ne želi,si pripravljena šlepati za seboj pokvarjeno prikolico?Odloči se,vse je na Tebi.