park zvončkov v Ljubljani
Pozdravljeni!
Pred 14 dnevi smo zgubili v 20,5 tednu našega malega Lukca in bolečina je še zelo, zelo močna, tako da še zelo teško pišem in govorim o tem. Ni za opisat, kako je takšna izguba boleča, kako je vseskozi prisotna……res boli. Ker so mi rekli, da bodo po patološki obdukciji našega sončka kremirali in ga raztresli na Žalah v parku Zvončkov, me zanima, ali mi lahko kdo pove, kje točno se nahaja in ali je označeno, da je to ta park, kjer spančkajo naši angelčki. Razloga, zakaj je odšel, verjetno nikoli ne bomo vedeli a vseeno smo želleli obdukcijo. Kakšne so vaše izkušnje z obdukcijo in izvidi, ste kaj zvedeli, po kolikem času ste zvedli iz patologije……
Nekaj časa še rabim, da lahko začnem normalno govoriti o tej stvari, za zdaj govoriva o tem le z možem, bolečino deliva medse in na ven nič ne kaževa. Je boleče in vsekakor rabiva čas. Upam, da bo kmalu boljše. Vas pa prosim za inf. kje moj angelček počiva. Želimo ga obiskati, mu povedati, da smo še vedno z njim, da mislimo nanj……in da bo vedno naš mali angelček, katerega smo tako nestrpno čakali. Hvala vsem, s katerim lahko delim bolečino o izgubi!
Iskreno sožalje…vedi da se določene stvari v življenju morajo zgodit…zato ker pač, ŽAL.
Ampak vedi, ko bodo najhujši občutki mimo, boš znova lahko občudovala sonce, pa zeleno travo, pa hribe, pa morje…takšno je življenje…polno vzponov in padcev in zaradi tistih vzponov se splača živet!
Veš marsikdo ne verjame v angele, ampak jaz ti lahko zagotovim da so…in vajin Lukec je med njimi…in ima se lepo…in vesel bo če se njegova mamica ne bo samo utapljala v žalosti.
Na druge se pa nič ne oziraj, ker nihče drug ni pomemben, le ti..
Želim ti vse lepo, izjoči se, če čutiš tako, in ne obtužuj se, to se je enostavno moralo zgodit…tako pač je…brez veze iskat razlage…
VSO SREČO TI ŽELIM, VSE LEPO, PRIVOŠČI SI KOŠČEK MORJA…boš videla, bo pomagalo…in ne oziraj se na druge, prosim…
draga maki,
prejmi moje iskreno sožalje ob odhodu malega Lukca.
Zelo mi je hudo. Vem, da je bolečina grozljiva.
Danes bom doma prižgala svečko za vašega Lukca.
Kako najti park zvončkov?
Se kaj spoznaš na Žale?
Ta park je poleg pokopališča žrtev iz 2. svet. vojne, poleg enega kipa, kjer se otroci držijo za roke v krogu.
V parku zvončkov je en tak cca. 80cm visok betonski zid zakrivljene oblike, na njem je tabla z napisom in polno igračk, na steni tega zidu pa so ploščice z imeni malih angelčkov.
Za zidom je travnat hribček z vetrnico na vrhu. Tu mislim, da posujejo pepel.
Sami smo tudi prvič kar dolgo iskali ta park. Je pa na Žalah zemljevid, s pomočjo katerega smo se mi prvikrat orientirali.
Drži se, v mislih sem s teboj in ti pošiljam močan objem.
Iskreno sožalje tudi v mojem imenu
…nič si ne očitajta, ne ozirajta se na okolico, sedaj sta pomembna vidva še posebej mamica…z obdukcijo in izvidi je pa po mojih izkušnjah bolje se ne poglabljati in si ne postavljati vedno nove zakaj-e, a žal smo na začetku žalovanja verjetno vsi isti in nekaj časa mora preteči, da si opomoremo…
…nihče nam ne more povrniti otrok tudi kakršnikoli rezultati obdukcije ne …kmalu se bosta lažje ozrla naprej…traja pa približno dva pa tudi do štiri mesece…energijo raje preusmerita če se le da drugam
…za park zvončkov pa je najbolje, da parkirata blizu spomenika na novih žalah…naši mali angelčki počivajo na gričku kjer je postavljena vetrnica…ploščice z njihovimi imeni pa so na zidu, kjer je tudi polno igrač…
še enkrat iskreno sožalje in BODITA MOČNA, …SPET BO POSIJALO SONCE TUDI ZA VAJU!!!
Najlepša hvala za vse prijazne in sedaj potrebne tolažilne besede. Vem, da mora preteči nekaj časa, da to v sebi razčistiva, do neke mere preboliva a nikoli ne pozabiva. Je boleče in vem, da nisva edina v tej žalostni zgodbici našega življenja.
Hvala za inf. kako priti do parka zvončkov na Žalah – mislim, da ga bomo našli in že te dni zbrali pogum in našega angelčka obiskali. Kako zgledajo te ploščice z imeni? Kdo jih vpiše tja? Sami? Se lahko prižge kaka svečka?
Se opravičujem na morje postavljenih vprašanj a še nikoli nisem bila tam, še nihče ni govoril o tem, tako da sva čisto nevedna.
Ali večkrat obiščete svoje angelčke?
Prvič bo zelo teško iti tja, zato kar zbiramo pogum da se odpravimo. Tudi naša sončica vsak dan vpraša, kje je njen bratec, tako da jo bomo peljali tja, da ji pokažemo, da ni sam tam in da je blizu nas…….
Kmalu odhajamo na počitnice in upam, da bomo malce pozdravili naše duše, ki so ranjene!
seveda, svečka se lahko prižge, lahko prineseš igračke, rožice, karkoli.
ploščice so črne barve s svetlimi črkami (ime, priimek otroka, datum rojstva oz. smrti), velike so približno 15×7 cm
Najbolje, da se za več info. obrneš na pristojno službo na Žalah
Morda ti bo tale link v majceno pomoč
Praznine v trebuhu se sčasoma navadimo, a praznina v srcu je tista, ki boli.
Jokaj, kriči, pogovarjaj se o otroku, piši, karkoli kar ti bo pomagalo.
POzabimo nikoli, a bolečina sčasoma manj reže, manj skeli in zamenja jo neskončna ljubezen do male zvezdice.
Draga Zala, želim ti vse dobro.
Oh, seveda želim tudi tebi, draga maki, vse dobro, ime s spodnjega posta sem po pomoti pripisala tebi. se opravičujem
Smem vprašati koliko je stara hčerkica?
lepo, da jo boste peljali v park zvončkov. Moja dva otroka gresta vedno zraven in verjemi, otroci vse brez predsodkov in brez neumestnih komentarjev sprejmejo (za razliko od nekaterih odraslih)
naj vsem vam počitnice napolnijo ranjene duše z mirom in toplino. srečno.
Hvala ti za informacijo, sem pisala tudi tja a dvomim, da bo kdo odgovoril na moje vprašanje. Ja, sem prebrala o ploščici z imenom angelčka a me zdaj zanima, kam se je treba obrniti, da to ploščico pridobimo, kakšna je procedura?
Vsakega, ki bo kaj vedel o tem prosim, da mi napiše……teško je listati nazaj in iskati to temo!
Zato hvala za vse, hvala za tolažbo, ki zdravi rane……a seveda zelo počasi!
Sama imam sinčka pokopanega na pokopališču,v domačem kraju.Ravno zdaj te dneve z možem urejava nagrobni spomenik.Midva takrat,ko je Vid umrl nisva dovolilal obdukcije.Najino mnenje je bilo pač tako,ker je živel dva dni,se je dovolj namantral in ni bilo potrebe po še eni obdukciji.Park Zvončkov zelo dobro poznam,ker grem tja vsakič,ko sem v LJ,da obiščem prezgodnje počivališče vseh angelčkov,ki so tam pokopani.Ponavadi prižgem svečko in sama pri sebi sem zelo vesela,ker vem da se tam nekje skupaj igrajo in čuvajo na nas.
Potolažite se.Življenje teče dalje,čeprav z eno veliko praznino in bolečino v srcu.Ostale informacije ti je pa itak že vse napisala odungazena.
lp D.
Tudi naša družina je lansko leto izgubila drobnega fantička.
Bilo je hudo, pridejo dnevi, ko še vedno zaboli – a je z vsakim dnem bolje.
Glede obdukcijskega lista: čakala in čakala sem nanj – v želji izvedeti ZAKAJ je vendar moral umreti. In potem – ko sem se po osmih mesecih le opogumila in začela spraševati, kako lahko pridem do tega kosa papirja informacija, da ga ne izročajo staršem, temveč na željo staršev ali os. ginekologa osebnemu ginekologu osebno. Tako se je pričelo telefonarjenje in poizvedovanje, nakar mi je končno uspelo da so ga posali mojemu ginekologu.
Sedaj vem vzrok smrti – pa mi je zato kvečjemu še toliko težje, saj je bil on popoln – krivo naj bi bilo nepojasnjeno vnetje v popkovnici in posteljici.
Sedaj živim s tem in trepetam za novo bitjece, ki raste pod mojim srcem.
Ampak tako je življenje in to žal spada zraven. Veliko lepega – pa tudi kakšen manj lep trenutek.
Pozdravljeni,
Hvala za tolažbo in vaše občutke ob preživljanju izgubljenega. Hvala za informacije, ki so mi veliko povedale. Včeraj smo se odločili, da obiščemo ta part Zvončkov, ker je naš fantek. Našli smo ga takoj, predvsem po vašem opisu. Ni bilo teško. Res je spokojen, karizmatičen kraj in ko smo prišli tja, me je v srcu stisnilo, zabolelo in z možem sva se samo objela in bila tiho, tiho in poslušala sva le petje ptic……..zazdelo se mi je, da kar slišim nežne klice otročičkov. Ne, niso bili to klici, le začutila sem, da tu ni samo en angelček ampak da jih je več, da se igrajo in pazijo nase. Prižgali smo svečko, mu podarili medvedka. Potem nam je bilo veliko lažje, saj zdaj vemo, kje je, kako zgleda ta kraj…….Naš mali ni sam!
Videli smo tiste ploščice z imeni in že včeraj sem poslal mail na Žale in povprašala o pridobitvi ploščice z imenom. Za zdaj še nisem dobila odgovora in upam, da se kdo najde, ki ploščico že ima in mi bo zaupal, kako do nje, saj si tega res želim za našega sončka.
Včeraj sem bila spet popolnoma na dnu, danes je spet boljše. Velikokrat pride do tega nihanja in verjetno bo tako še dolgo. Včeraj mi je bilo grozno, vsaka stvar me je spomnila nanj, v vsem sem vidila slabo, vsaka stvar me je spravila v jok………. Upam, da bo čas prinesel svoje.
Včeraj sem govorila s svojo ginekologinjo in rekla mi je, da po 6-8 tednih, ko naj bi imela pregled pri nje, bo ona klicala na patološko ali pa na ginekološki oddelek v KC in povprašala o zapisniku obdukcije. Nadvse upam, da dobim kak normalen odgovor, predvsem si ga želim zaradi tega, da vem ali gre za kakšno genetsko zadevo ali kaj drugega, saj bomo čez čas poskušali dobiti še enega sončka. Vsekakor si želim čimprej zanositi a vsekakor, mora najprej tale huda bolečina izginiti.
Hvala da ste tukaj, da lahko delimo bolečine, ki jih preživljamo! Vsak v svoji zgodbi…..
Pozdravljena!
Sicer ne pišem na to stran in razpravljam o svoji žalosti. Včasih jo odprem in kaj preberem odločila pa sem se, da ti odgovorim.
Tudi mi smo doživeli podobno situacijo v začetku 9. meseca. V nasprotju z mnenjem, ki sem ga prebrala v enem izmed odgovorov, podpiram obdukcijo. Želeli smo odgovore ZAKAJ. Sporočam ti, da zelo dolgo traja, da dobiš poročilo. Pri nas se je to zgodilo septembra, poročilo pa smo dobili decembra. Vendar nam ni dalo odogovora ZAKAJ je naš otrok umrl.
Naš deček bi bil jeseni star 4 leta. Sama sem se k “življenju” spravila tako, da sem si dopovedala, da se je to zgodilo z razlogom, da mu (in nam) je bilo to namenjeno. Če se ne bi zgodilo na tak način, bi se na drugačen.
On je vedno in vsak dan z mano, v mojih mislih. To me bo spremljalo celo življenje. In kadar sem žalostna je še vedno zelo hudo.
Želim ti, da se pogumno prebiješ skozi to trnje, ki ti ga je nastavilo življenje.
Draga Maki,
iskreno sožalje ob izgubi malega Lukca.
Boli, tako hudo, da je včasih nevzdržno.
Ne ozirajte se na okolico, pa čeprav je zelo težko. Vsaka beseda ali že pogled boli.
Verjemi, postalo bo znosno, vi pa morate biti močni in zdržati do takrat.
Vaš angelček je v družbi vseh drugih, naših drobnih bitjec, ki so nas morala zapustiti prezgodaj.
Želim vam veliko ljubezni; pomagala vam bo prebroditi hude trenutke; mirne noči, kratke ure in svetle dni.
LP
A.M.
Draga Maki in vse ostale!
Tudi jaz sem izgubila otrocka pred 15 dnevi v 20. tednu nosecnosti. Vem kaj prezivljas in kako je tezko. Res je tezko, ampak treba je nekako ziveti naprej. Prve dni po posegu sem ze zelo, zelo sekirala in sprasevala ZAKAJ RAVNO MOJ JURE? ZAKAJ? Nisem dobila odgovora. Tako mu je bilo usojeno.
Zdaj pa imam spet nove skrbi in sem to malo potisnila v ozadje. Pred dobrim mesecem je imel moj dragi oce hudo prometno nesreco. Imel je veliko sreco, da je prezivel, zdaj pa ne okreva tako kot bi moral. Ker je star cez 70 let zdravniki nimajo prav dosti upanja, da si bo opomogel in se spravil na noge. Tako mi je hudo, da komaj zivim. Stalno se sprasujem, zakaj se mi vse to dogaja – ocitno nam je res tako usojeno. Zdaj ko sem to napisala mi je kar malo lazje.
Glede ploscice v Parku zvonckov pa je bilo tako: prejsnji petek sem se oglasila na upravi Zal in jo narocila (stane 1500 sit), v ponedeljek pa je bila ze v Parku zvonckov. Uradne ure na Zalah pa so od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure (upam, da sem si prav zapomnila). Kar malo mi je lazje, da ima moj JURE ploscico in da pociva zraven drugih malih angelckov.
lp, Teja
Draga Teja,
iskreno sozalje ob izgubi Jureta.
Ne vem, zakaj se usoda vcasih tako znasa nad nami.
Zdrzi, stisni zobe, bodi mocna zase in za vse, ki te imajo radi.
Po takem dezju bo zagotovo kmalu posijalo sonce tudi pri vas doma.
Posiljam vam objem socutja.
Mali Jure pa vas cuva iznad mavrice, v objemu vseh drugih ljubljenih angelckov, tudi moje male Elizabeth, ki bi tega julija imela 5 let.
LP
A.M.
Po dolgih sedmih letih sem prvič zvedela kje počiva moja punčka.To je PARK ZVONČKOV.Nič se ne spomnim , da bi mi kdo povedal kam so jo odpeljali , kje je.Pa sem jo našla.Od prvega obiska naprej lahko povem ,da mirneje spim , da ne sanjam kdo mi jo je vzel , kje je .Minilo je že 13 let od izgube ,pa še vedno mislim nanjo in ji prižigamo svečke .Nikoli je ne bom pozabila – hvala bogu , da sem jo našla .