Zdaj razmišljam, kaj sem naredila narobe, da imam ves paradižnik gnil. Imela sem kokošji gnoj in to kar precej pognojeno. Potem sem sadike dala preveč skupaj. Tudi koli niso bili preveč dolgi, skratka , vse je bilo nekam zgužvano, ko je rastlinje pognalo kvišku. Rezultat je tu.

Drugo leto moram biti bolj previdna. Vendar zgodilo se je tako, da ravno nisem imela dovolj prostora na vrtu, sadik pa preveč . Torej človek nič ne prihrani, bolje bi bilo, da bi našla žrtev in ji podarila nekaj paradižnikov.

Nekje sem prebrala, da za paradižnik ni dober svež gnoj. Lp

To sem slišala tudi jaz – še posebej pa, da mora biti ravno kokošnji gnoj postaran kar nekaj let, ker je sicer za korenine katastrofa, ker je premočan.

Še tole: ne vem koliko narazen si ga posadila, jaz sem ga nekako 80×80 pa bi ga lahko še malo bolj narazen. Ker se je tudi meni lani uničil, preden je začel dobro roditi, smo letos po nasvetu znanke za paradižnik naredili leseno ogrodje in pokrili s pvc folijo. Moram priznati, da še nikoli ni bil tako lep, bogato obrodil in vsi plodovi so zdravi, enako tudi same rastline, ki so čudovite. Tudi okus je boljši. O kakih črnih plodovih kot prejšnja leta ni ne duha ne sluha. Lahko se pohvalim, da imam med sosedi res najlepši nasad. Očitno se je splačalo upoštevati znankin nasvet. Aja, pa obvezno je vršičkanje.

Res priporočam tudi vam!

Meni je letos obrodil tako lepo, da kar verjamem ne, problem bo le v tem, da ne bo mogel ves dozoreti, ker je tako vreme. Če ti paradižnik gnije, bo temu lahko razlgo tudi tako vreme kot je, sonce dež, sonce dež. To povzorči dosti poškodb na paradižniku. Je pa zelo pomembno vršičkanje, privezovanje, pokrivanje in prav tako gnojenje. Mi smo gnojili preteklo leto, vsaki dve leti pognojimo s hlevskim gnojem, drugega nič. In nastiljamo, da obdrži zemlja dovolj vlage! In letos me čaka prava norija z vkuhavanjem tega pridelka!

marija (1)

Jaz imam tudi čisto gnil paradižnik. Čisto nič ga nisem drugače negovala kot leta prej in vedno je bil fuuul dober, letos je pa ves gnil-še zelen je gnil. Ne vem v čem je point.

Point je v deževnem vremenu – preveč mokrote! Naj vas potolažim: tudi jaz sem ga morala vreči stran. Kar je bilo za obrezat, sem pa zmiksala, dala v skrinjo, bo za polivke. :(((((((((

Pri nas še nobeno leto nismo imeli tako krasnega paradižnika, kot ravno letos.

Sadike so “cepljenke” – iz ene sadike smo rastlino paradižnika razvejali na štiri nosilne palice, v višini 2m. Sadeži so gosti kot grozdje :)) in tudi ravno prav veliki, kot srednje veliko jabolko. Tudi okus je krasen – sočen, mesnat.

Morda je paradižniku prijalo mesto sajenja, tako da je imel ravno prav sonca in ravno prav sence. Zorijo sicer počasneje kot bi morali (v tem času bi moralo biti že vse zrelo), vendar smo se vseeno končno najedli domačega paradižnika.

Lani je bila čista katastrofa – še tisto malo sadežev, ki smo jih imeli, je bilo črno, plesnivo in gnilo….

Nataša

Jaz se z vrtičkarstvom bavim že trideset let in seveda vseskozi bolj ali manj uspešno gojim paradižnik. Letos sem imel posajenih šest različnih vrst (volovsko srce, 2 hibridni vrsti, cepljenega, češnjevec in italijanski za kečupe), na treh različnih lokacijah, različno gnojen izključno z naravnimi gnojivi.. Nekaj časa je bil zelo zdrav in je tudi lepo zorel. Cepljen in volovsko srce sta presegla dva metra višine in vse je kazalo, da ga bo tako kot lani do konca septembra…Prejšnji teden ga je napadla bolezen in je zgnil skoraj ves. Listje je čez noč počnelo, delno tudi stebla, plodovi pa so sprva kot ožgani, nato pa so začeli gniti.. Za kratko sem ohranil nekaj sadik volevskega srca, ki sem ga, tudi že napadenega, provizorno malo pokril s povilinilsko folijo. Ni kriva pregosta saditev, saj je enako zbolel tudi tisti, ki je rasel kot samček. Tudi premočno gnojenje ne, ker sem nekaj sadik posadil na skoraj nepognojen del vrta. Za bolezen krivim deževno vreme, z vmesnim soncem in nihanje temperatur. Upajmo, da bo drugo leto boljše.. Ali pa bo treba res vse gojiti pod folijo?

srečno,
prijatelj

To sem tudi že jaz večkrat razmišljal, ampak si vedno rečem – kaj pa, če pride kakšno neurje in bo potem tisto ogrodje frčalo naokrog in še kje kaj poškodovalo! Ampak naslednje leto pa res! Mogoče bom dal pa vrt zavarovat.

Obilo uspeha!

Ojla,

mene je letos paradižnik tako ujezil, da ne vem, če ga bom še kdaj sadila. Svoje sadike sem vzgojila, čudovite so bile. Paradižnik je rastel, kar naenkrat…dobesedno čez noč….najprvo so listi spodaj postali rjavi…v treh dneh je riknil. Sosed, ki je pri meni to opazil, je takoj intenzivno škrofil proti plesni, pa mu ga prav tako ni uspelo rešit. Bolezen je šla od vrta do vrta, tako da je naša soseska pospravila paradižnik, še preden je dozorel kakšen plod. Lepega imajo edino v vinogradih, ker ga pošpricajo s škropivom za vinsko trto. Tistega, vsega prešpricanega ,pa klinc gleda.
Ni mi jasno, kaj se dogaja …saj je bilo tudi leta nazaj slabo vreme, pa ni bilo tako…

Ni ti jasno, kaj se dogaja? Kar smo zasrali, smo zasrali in če takoj nehamo, bo trajalo precej dolgo, da se svet spet uredi.

Obilo uspeha!

Letošnja sezona za paradižnik ni bila dobra. Slaba. Ni dozorel, še več, zgnil je. Preveč dežja in premalo sonca.

Mene pa zanima kako je s hibridnimi paradižniki.
Kako posaditi, gnojiti, gojiti,……
Posajenega imam v rastlinjaku.
Hvala in pozdravček

Najprej seme čez noč namakaš v vodi, nato ga poseješ v korito z dobro (gmojno) zemljo. Ko se malce bolje ukoreninijo in zrastejo (cca. 10 cm) jih presadiš v večjo posodo in bolj na redko, da se okrepijo. Mi jih nato damo v polivinilast šotor na soncu, sam če je močnejše sonce, mora biti šotor odprt, drugače jih uniči. Ko se sadike utrdijo in so velike cca. 30cm, ter je vreme dovolj toplo, jih posadiš na vrt. V jamico daš sadiko, spodnji del stebla lahko tudi zagrebeš, po želji dodaš gnojno zemljo, če pa dodajaš svež gnoj, ga ne semš dajat direkt na korenine!

Zraven dodaš palico, cca. 1,5-2m, ter sproti ko raste vežeš k palici, najbolše da iz kakšnih starih srajc narediš špagica, ter na ohlapno zvežeš. Sproti trgaš odvečne poganjke, ki izraščajo med listi in steblom tako, da rastlina nima preveč bujne rašče in da jo s tem ne izčrpava več. Dobro je tudi, da spodnje liste, ko začnejo rumenet vržeš proč. Ob pomanjkanju dežja, jih je dobro zalivat, najbolje zvečer še bolje pa zjutraj, preden se rastline in zemlja zopet segrejejo, vedno pa zalivaj pri koreninah, ne po listih.

Bolezen se rada pojavi sploh takrat, ko se menjevajo vroče poletno vreme in plohe. Žal smo tudi mi občasno prisiljeni škropiti, ker drugače lahko samo vse skupaj vržeš stran. Škropljenje ima čez naš oče, tako da ne vem čisto točno, vendar ob spremenljivem vremenu, oz. ko so sadike poškodovane od toče oz. sodre, jih poškropi z bakrenim pripravkom, če se pa bolezen že pojavi, pa z nekim drugim, vendra ne vem točno imena. Močno obolele sadike čimprej vrži proč, vndar ne na gnoj, ali zakuri ali pa v kanto, isto naredi s obolelimi listi in sadeži.

Sami za lastne potrebe posadimo med 100 in 150 sadik paradižnika, poleti je solata s pire krompirjem nakaj najboljšega, vsaj za mene, nekaj se naredi đuveča, al kakp se že napiše, pilate se olupljene vloži za pico, veliko se pa naredi mezge, za špagete, razne omake ali pa kot napitek.

No upam da sem ti kaj pomagal, pa dobro letino želim! 🙂