Par vprašanj oz. prosim – pomoč
Včeraj sem izvedela res eno lepo in presenetljivo novico … namreč to, da je tudi moja sestra (4 leta starejša) noseča in sicer … zadnjo menstruacijo sva imele istočasno … :))))) Bila sem zelo vesela in se že veselim, kako bova obe s trebuhom hodile okrog. Vendar …
… v začetku tega leta je ona zanosila in po osmih tednih so ugotovili, da je plod odmrl in so jo dali na abrazijo. To jo je zelo zelo potrlo. Mislila sem, da jo bo sedaj ponovna nosečnost razveselila, vendar ne … boji se. Noče povedati nobenemu (še meni ni hotela, pa sem ugotovila, ker imava isto ginekologinjo) in ko sem ji povedala, da sem noseča tudi jaz in ko sva se malo pogovarjale, so ji spet privrele solze v oči.
Punce, ki ste dale to skozi … splav namreč … a mi lahko prosim pomagate in poveste, kako naj pomagam sestri. Noče se preveč pogovarjat o tej nosečnosti … noče slišati nobenih nasvetov. Bojim se, da bo prav zaradi tega stresa pod katerim je, spet kaj narobe. :((((
……………………..
Drugo vprašanje. Najina ginekologinja je sicer v redu ženska, vendar je zelo površna in ne najbolj fajn (ena prijateljica mi je povedala, da njeni sestri sploh ni povedala takoj, da plodu ne bije srček, ampak da je čakala do zadnjega). Obe s sestro razmišljava o tem, da bi zamenjale. Sestra sicer pravi, da bi poiskala drugega ginekologa v našem kraju. Pri meni pa je rahlo drugače. Namreč družina mojega fanta zelo dobro pozna enega priznanega in res dobrega ginekologa iz kraja, ki je oddaljen od nas kake pol ure tri četrt ure vožnje z avtom. Ker temu možakarju stoprocentno zaupam in ker vem, da bi se potrudil po svojih najboljših močeh, bi se rada vpisala k njemu. Vendar me malo skrbi razdalja.
A ima mogoče katera izmed vas izkušnje s tem, da je imela ginekologa tako daleč? In kakšne so lahko težave pri tem?
Tako .. zaenkrat to. :))))))
Lp, Bgv
Tudi sama sem nezadovoljna z ginekologinjo. Ker nikoli nic ne govori. Vedno me tiho pregleda in to je to… Jaz pa s kupom vprasanj. In tudi, ce jo vprasam, so odgovori skrajno kratki.
Ce bo tudi ob morebitni nosečnosti tako, jo bom zamenjala. Prej sem imela super ginekolga (pa je bil tip!!!), samo je sel na Primorsko, jaz pa sem v LJ.
Če ti ni 3/4 ure odveč in si prepričana, da je tisti ginekolg res ok (skoraj sigurno boljši od sedanje ginekolginje), ti svetujem – zamenjaj, punca !!!
Meni vožnja ni problem in a ginekolog je res super … Bolj me recimo skrbi, kaj bi bilo, če bi ga nujno rabila … No … pa saj je res, da obstajajo tudi dežurni ginekologi …
Ali pa … pomislila sem recimo na sam porod … če me primejo popadki pa to … khm … bi se mal težko vozila pol ure do tiste porodnišnice … :(((
Lp, Bgv
Februarja sem bila v podobni situaciji kot tvoja sestra. Bilo je težko, polno strahu in negotovosti ali je to res to in pravilno početje. Konec koncev je bil to moj otrok, zaželjen in načrtovan.
Smo pa ljudje različni. Izgubo sem nekako prebolela, se sprijaznila z dejstvo da sem del statistike, menda se 1/3 nosečnosti tako konča, nikdar se nisem preveč obremenjevala zakaj jaz, ker sem nekako prišla vedno do tega da zakaj pa ne. Tudi takšne stvari te prekalijo, ti pomagajo zrasti in dozoreti. Je pa potreben čas. Meni je zelo pomagal pogovor, vendar s pravo osebo. Večina ljudi namreč čuti nekakšno usmiljenje, se jim smiliš in sem jim zdi neskončno krivično, da se je to zgodilo in …. Potrebovala pa sem zgolj nekoga ob sebi, ki je bil pripravljen se pogovarjati in poslušati tudi o tem brez nepotrebnih nasvet oziroma fraz saj te razumem… Dejstvo je da če tega nisi doživel ne razumeš… Pozabila pa še zdaleč nisem. In tudi nova nosečnost ne bo nadomestila otroka, ki sem ga nosila 10 tednov, kajti bil je bitjece zase, za katerega mi pač ni bilo dano da bi ga lahko spoznala tudi drugače. Torej, zgolj bodi ob njej pripravljena poslušati, ko bo ona govorila o tem in naj se ti ne smili. Je pa to moja izkušnja.
Lp B.
Jaz imam svojega G tudi 3/4 ure stran od doma (pa osebnega, pa zobozdravnika). Sem se preselila, pa G nisem želela menjati. Je pa res blizu službe in mi bolj paše za tele preglede. Na koncu pa, če bo prenaporno se vozit… me bo pa fant peljal, ali bom šla na avtobus ali vlak ali karkoli že, bomo že kaj pogruntali. Meni se zdi pomembno, da se jaz dobro počutim pri G in ne da je blizu.
Če pa ga boš na hitro rabila….. takrat moraš itak na urgenco, saj tudi G ni ves čas v ordinaciji, da bi lahko kadarkoli šla k njemu. Pa če bodo res hudi popadki pa to…. rešilca pa bo, saj boš dobila napotnico.
Po moje pa tvoja sestra rabi čas. Rabi pač najprej tisto zagotovilo G da je vse ok, pa da minejo tile trije rizični meseci, potem pa se bosta skupaj veselili in nakupovali za dojenčka… boste imeli pa res pestro poletje! Držim pesti, da bo vse ok!
Prosim te ,pusti sestro pri miru.Jaz sem se “tresla” do 24 tedna,če bo šlo kaj narobe(1.splav v 14 tednu).In če bi takrat nekdo “skakal” okoli mene in me navduševal kaj vse bo in kako bo in mi dajal nasvete…..mislim,da bi ga nekam poslala in ga precej časa ne bi hotela videti,pa čeprav bi to bila moja sestra.
Kolikor vem tebi zamuja menstruacija 4 dni in če je tako pri tvoji sestri potem sta noseči cca 14 dni,oz po zdravniško 3 tedne (prvi dan zadnje menst + 7 dni+9 mesecev in imaš rok poroda), to pa pomeni,da oplojeno jajčece še sploh ni prišlo do maternice in še ni vgnezdeno.Do takrat se pa lahko še marsikaj zgodi (tako kot ti je napisal dr.Pušenjak).
Tudi predstavljati si ne moreš kaj pomeni zdaj za tvojo sestro čakanje na prvi UZ,ko bo ginekolog rekel (ali pa tudi ne) glejte kako lepo bije srček vašemu malčku….in kako zelo napornih bo zanjo še nekaj naslednjih tednov,čeprav,če sem iskrena se strahu nisem znebila čisto do konca.
Oprosti,če sem bila morda malo bolj groba,ampak sem se postavila v kožo tvoje sestre.
Kar se pa ginekologa tiče,če se ti zdi površna jo zamenjaj,vendar z nekom,ki ima res dobra priporočila,da ne boš prišla še na slabše.Glede oddaljenosti ti pa ne bi znala svetovati,sama sem ga imela za prvim vogalom in mi je to najbolj odgovarjalo.Zelo slabo sem namreč prenašala vožnjo z avtom…..
Moja 4.leta starejša sestra je tudi noseča,rok ima en mesec za mano in prav grozno je če nekoga nekaj skrbi.Prav strašila me je in sedaj ji ne želim več popolnoma zaupati.Ker me gin ni na prvem pregledu dala na odvzem krvi in urina je zagnala pravo paniko,kaj če s plodom ni vse ok?In da naj zamenjam gin.Sem se pomenila z izkušenimi mamicami in so me potolažile.
(Čez najhujše sem sedaj že čez-sem že skoraj v 4.mesecu).
Na prvem pregledu ko me je gin.pregledala je rekla da otročku še ne bije srček(ZM sem imela 11.7.,pregled pa 20.8.),mal sem bla žalostna potem je pa takoj rekla da je to čisto normalno,ker je to še čisti začetek nosečnosti.To me je potolažilo.Ja in kako sedaj vem,da je z malim vse ok?Na NS mu je močno bil srček,se pravi v 12.tednu nosečnosti.In tudi NS je bila ok.
Glede oddaljenosti gin od doma.Jaz imam gin v Lj,sem pa skoraj iz Nm in me čist nič ne moti,ker mam službo v Lj.Imam pa že izkušnjo z menjavo.Prej sem hodila drugam k moškemu in takoj ko sem izvedela kaj se je zgodilo moji prijateljici(pa ne sprašujte,ker še mene boli),sem ga zamenjala.In ni mi žal,ker pravijo da je moja nova prav super in zaenkrat nimam slabih izkušenj z njo,ker se mi zdi da poskrbi za pacientke tako kot mora.
Ja,sestri pa pusti čas da preboli pretekli splav in da občuti svojega otročka in da sliši srček in da ga vidi na ekrančku(takrat se zdi resničen).
l.p. in čujajte se obe s sestrico,kajti obema želim srečo z malimi sončki.
Tassy
Seveda se bo,samo zdajle je pa že tako pod pritiskom in potem te takšne stvari še dodatno obremenjujejo,kar pa seveda škodi…..
Boš videla kako simpatično se bosta še “trebuščkali” in če bosta okoli nosile tak trebuh kot sem ga jaz:)))))he he vaju že vidim – najprej dva velika trebuščka,pa ene 100 let nič potem pa vedve zadaj.
Glejta,da bo ena malo zamudila rok druga pa pohitela,da bosta lahko šle z enim avtom v porodnišnico:))))))
:))))))))))))))))))) Ja … bi bilo pa res simpatično, da bi rodile na isti dan … :)))
Ohjoj … upam, da bo res vse v redu … :)))
Sicer pa … prej si mi dala malo misliti … glede tiste ugnezditve. Namreč … po mojih izračunih bi do ugnezditve že moglo prist. Ovulacija pride približno 14 dni pred pričakovano menstruacijo … potem jajčece potuje in se vmes oplodi … in potem … mislim, da v roku dveh tednov je pa ja že pripotovalo do maternice in se ugnezdilo. Še posebej zato, ker mi pač menstruacija zamuja sedaj že 5 dni (če jaz prav razumem menstruacijo je to tako, da jajčece počaka par dni v matrenici in če ni oplojeno pač … se odtrže in …priplava po krvi ven) … Ne vem … a razmišljam kaj narobe? Sicer smo se o tem učili v srednji šoli … sam kje je že to … Sedaj pa nisem dala točno pažnjo na to.
Jaz sem nekako računala tako, da sva s sestro v šestem tednu … tudi sodeč po tej spletni strani bi moglo bit tako …
Ne vem no … ma saj bo … tako kot mora bit … :)))))))))))))))
Lp, Bgv
No,zdaj si pa še mene zmedla:)))))Ja jajčece se je že vgnezdilo imaš prav,vgnezdi se namreč nekako 14 dni po oploditvi.Sicer sem pisala prej “malo na pamet”,ker nisem vedela kdaj si imela zadnjo menst.
Jajčece se oplodi na poti v maternico (ne v maternici),če ni oplojeno,ko pride do maternice se potem pojavi menstruacija.Maternica se namreč vsak mesec pripravi,da bo sprejela oplojeno jajčece.A veš kdaj sem jaz hodila v srednjo šolo?Pred 100 leti:)))))
Če želiš bom poiskala doma revijo Mama kjer je natančno opisana nosečnost po tednih (upam,da jo še imam) in ti jo lahko pošljem.Meni je bila v veliko pomoč saj sem lahko “primerjala” svoje UZ s tistimi v reviji in vedno znova prebirala kaj vse se z otrokom dogaja in čakala najprej 14 teden,pa….ampak to je že druga zgodba:))))
Ojla!!!!!!!!
Kako razumem tvojo sestro…….tudi sama sem v podobni situaciji…..leta 2002 sem imela dvakrat spontani splav, ki sta me zelo potrla, nato sem spet zanosila in rodila krasno hčerkico, ki bo sedaj stara 18 mesecev. Nosečnost je bila kar težka in zelo rizična, bila sem precej v bolnici in skozi v strahu……ampak sva prišle do konca…….in sedaj sem spet noseča 6 tednov in me je grozno strah kako bo.Tudi sama nočem nobenemu še nič povedat, vsaj do prvega pregleda…..in tudi z možem se bojim govorit o tem…..
Tako da svetujem ti, da jo pusti na miru, saj ko se bo trebušček malo poznal, pa bojo mimo prvi trije meseci, se bo kar sprostila in boš videla da bo sama začela pogovor…..
lp jacomine
Verjamem da je sestro strah, čeprav sama te izkušnje nisem doživela. Kar korajžno naprej; spodbujaj jo in se z njo pogovarjaj.
Kar pa se tiče ginekologinje je tako: če ti je pri njej neprijetno in imaš občutek, da je površna, jo obe s sestro nemudoma zamenjajta. Mogoče bo tudi sestra ob dobrem ginekologu, ki ima smisel za nosečnice, bolj samozavestna. Jaz imam ginekologinjo, ki ji povsem zaupam, je mamica 4. otrok in se lahko z njo pogovorim o vsem kar me muči. Oddaljenost ni tak problem, če imaš avto, proti koncu nosečnosti bo pa tako ali tako bolje če boš povsod vzela s seboj partnerja, ne glede na to ali se boš peljala 15 minut daleč ali eno uro. Ziher je pa le ziher!
Pa veliko sreče obema s sestro.