otroško spanje
Cukrček, ti – ti.
Maja Š., to je čisto odvisno od otroka samega. Naša je dolgo spala pri naju. Tu pa tam sva jo poterala v njeno sobo; sedaj pa spi v svoji sobi (postelji). Je 10-letnica; prehod pri njej je bil nekje okoli 9-ega leta.
Očitno potrebuje toplino in vajine vibracije – energijo. Pusti sončku, da sije.
Naše izkušnje so take, da je res odvisno od otroka. Starejša je sama spala od takrat ko je bila še dojenčica, mislim v svoji posteljici. Pri 7. mesecih smo jo preselili v svojo sobico in od takrat je mir.
Mali pa je scrkljanec in tukaj ni kaj dodati. Pri nama z možem je spal do 2 let in pol, se ni dal premaknit niti za minuto. Mislim, v budnem stanju.
Nekaj časa smo ga prenašali, ko je že zaspal, samo je bila pa potem panika, če se je slučajno zbudil. Zdaj pri 2,5 smo naredili rabuko, kupila sem novo posteljnino, prebarvali smo posteljico, nove zavese in vse prenesli, ko ga ni bilo doma. Zvečer pa presenečenje, “nova sobica”. Potem sva se z možem metala na zobe kako je lepa , ah in oh….. mali je popadel in od takrat spi tam. Pokazala sva mu tudi, da v spalnici ni več njegove posteljice, rjuhe in posteljnino sva pobrala dol, da kao ni več postelje…. skratka cela štorija. Od takrat ne popuščam in mu niti slučajno ne dovolim več spati v spalnici.
Kar se tiče pa nočnega vstajanja: še vedno se zbujata skoraj vsako noč eden ali drugi, stara pa sta 3 in 4,5 let. Zaradi žeje, ker nista pokrita ko se zbrcata, more…. samo to je samo za minutko, potem že spita naprej.
Drugače pa poglej raje na kakšen drug forum, recimo starševski čvek…