otroški strah

Naša dvoletnica se je danes močno ustrašila pajka v svoji sobi. Po popoldanskem spancu se je zbudila in ga zagledala ravno na steni nad svojo glavo. Do večera ni bilo nobenega problema, potem pa je prišel čas spanca.
Začela je razlagat kako se pajkec sprehaja…. v glavnem ni šlo drugače kot da jo imava pri sebi.Zanima me ali je kdo imel podoben problem in kako se je zadeva rešila. Spontano ? Skrbi me namreč, da če jo bova imela par dni pri sebi, da se zna navaditi… oziroma kako bo dojela, da pajka ni več. Saj sva ji razložila, da je šel v smeti ampak kar naprej pogleduje proti tistemu mestu…
Pa ni ga videla prvič, mislim ga je že kje drugje (zunaj, v kuhinji…) tudi videla pa ni bilo panike.
Naj omenim, da sicer sama v svoji sobi spi brez težav že leto in pol. Niti ene noči od 5 meseca starosti ni prespala pri nama niti ni izrazila želje. Kadar je v najini postelji to dojema kot čas igre, ko gre v svojo posteljo pa kot čas spanja.

Nasveti ?

Hvala

Lp, Toncka

Spoštovana Tončka!
Upam, da ne bom edina oseba, ki Vam bo kaj svetovala, ker imam sama izkušnje le z enim otrokom in se ne počutim ravno poklicano za takšno svetovanje. Vem pa, da včasih takle pajkec ravno prav pride, da si bistri otrok pribori možnost, da se mu uresniči želja po bližini staršev. Seveda je možno, da se otrok boji. V tem primeru bi bilo dobro deklici v naravi približati male živalice z lepe strani, jih prikazati kot neškodljiva bitja in ji razložiti, da se je pajkec slučajno izgubil v njeni sobici.
Če je strah premočan, bi bilo morda bolje, če bi ostali Vi pri njej dokler ne zaspi.
Prosim, vzemite to za približno. Res upam, da se bo oglasil kdo, ki je bolj kompetenten, kot jaz.
Lepo Vas pozdravljam!