Skupaj sva že iz srednje šole, stara sva 31 let. 6 let živiva skupaj, skupaj imava manjše podjetje. Vedno sva imela nekako urejen odnos glede puščanja prostora drug drugemu, imava večinoma skupne prijatelje, večinoma se družimo vsi, velikokrat pa gre on tudi sam s fanti, jaz pa s puncami. Že od samega začetka se super razumeva in imava na splošno zelo dober odnos (so tudi tisti bolj slabi dnevi, ampak kje jih pa ni?).
Zadnje leto se veliko pogovarjava o družini in otrocih, zame je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo prišel tudi dojenček, sploh ker se mi je on vedno zdel tako super za otročke, pa vedno mi je dajal vedeti, da bi tudi on imel družinico.
No, in danes pa šok: začelo se je s čisto nedolžnim pogovorom o dojenčkih, ko mi je on naenkrat ”priznal”, da ga to v resnici plaši in da ni prepričan, ali se je pripravljen odreči ”svobodi”, večernim pijačkam, potovanjem in vsemu ostalemu, kar počneva zdaj, ko sva sama in ”brez obveznosti”. Sicer teoretično bi, ampak ne še, ker se mu zdi še prekmalu. Hm, najprej sem to sprejela čisto mirno in z razumevanjem – konec koncev nisem tip človea, ki bi zahteval od drugih karkoli, kar jim ne ustreza. Ampak po drugi strani me pa skrbi moja starost – kmalu bom 32. In sploh, ker si jaz otroka iz dneva v dan bolj želim. Zdi se mi, da zadnje čase razmišljam le še o tem. Nočem pa, da bi on storil karkoli samo zaradi mene. Po drugi strani bom pa jaz počakala samo zaradi njega… Kakšno mnenje?

Pozdrav!

Priporočam vam veliko pogovora, brez obsojanja, kritiziranja in užaljenosti. Odločitev za otročka ni nikoli preprosta, še posebaj za moškega. Njegovo življenje se bo z otrokom bistveno spremenilo. Imam občutek, da vaš partner samo razmišlja na glas in se mu prebujajo strahovi, ki so normalni in naravni. Poskušajte mu narediti toliko prostora, da bo lahko izrazil svoje strahove in dvome. Kajti po pogovoru z njim, je vas postalo strah, niste pa prepoznali, da je strah njegov. Poskušajte nagovoriti ta strah pred spremembo, otrokom, očetovstvom pri njem (s sočutjem). Najverjetneje bo začel govoriti in se bo komunikacija sprostila, sprostila pa se bosta tudi vidva.

Ženska bistveno drugače doživlja željo po materinstvu, kot moški očetovstvo. Stari ste že skoraj 32 let in vaše telo vam sporoča, da je že čas za otroka. Tudi vajin odnos, glede na to, koliko sta že skupaj, je najverjetneje že zrel za naslednji korak, ko postaneš družina. Vsekakor pa je to velika sprememba za oba. Oba bosta izgubila veliko osebnega prostora. Vendar postati mati, pomeni podariti sebe nekomu drugemu, ki te potrebuje in je od tebe popolnoma odvisen.

Morda bosta potrebovala še malo pogovorov, vendar verjamem, da bosta zmogla tudi ta korak in nadaljevala skupaj. Skupaj od srednje šole najverjetneje pomeni, da sta skupaj preživela že marsikaj in da včasih tudi ni bilo lahko. Občutek imam, da imata kar trden odnos, zato mislim, da bosta prebrodila stisko, ki je nastala.

V kolikor pa se bo med vama zaradi omenjenega problema zapletlo, pa poiščita pomoč terapevta, ki vama bo pomagal nadaljevati pot in ovrednotiti stisko, ki je nastala.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Veš, morda pa zadeva sploh ni tako “kritična” in pač sedaj govori tako, drugače mu zaenkrat niti ni treba razmišljati. Verjetno bi bil novice da si noseča, precej vesel in bi bil miselni preobrat za 360 stopinj. Seveda sedaj živi in razmišlja bolj svobodno, ko bi bila obveznost, bi se vedel drugače.

Seveda bo potreben pogovor, morda ga celo postavi pred dejstvo – kaj bi “naredil” v primeru da si že noseča ?

Živjo!

Se spominjam mladih let, ko sva se z mojim partnerjem takole pogovarjala o otroku in je on ves navdušen zatrjeval, kako rad bi imel otroka. Takrat sem mu verjela, po rojstvu pa ne več – ker sem z otrokom prevečkrat ostala sama.

Zato pa svetujem – pogovarjaj se o tem čim več in čimveč krat, zberi informacije, kaj dejansko tvoj partner misli, kako si predstavlja starševstvo, kaj je pripravljen prispevati, kako vidi vajin odnos čez dve leti in povej mu o sebi, kako ti čutiš, kaj si ti želiš, kako si ti predstavljaš vajin odnos v bodoče – bolje se je tri leta pogovarjati in pripravljen iti v starševstvo. Zares ogromno pogovarjati.

lp