Spoštovani!

Tokrat sem sama v dilemi kako naprej. Imam sinka z dvojno diagnozo (downovim sindromom in avtizmom). Obiskuje razvojni oddelek vrtca. V vrtcu ga imajo izredno radi, vse super, ampak pogrešam pa intenzivnejše ukvarjanje z njim. Naj povem, da sva realna starša in ne pričakujeva nič več kolikor je otrok sposoben. Ne govori, torej je komunikacija z njim ena sama enigma. Pred meseci smo poskušali s PECSom, a je sine kar avtomatsko dajal slikice, ne da bi sploh pogledal kaj je bilo gor. Nekako smo povzeli, da je takrat bilo še prehitro za učenje PECSa. Med tem časom se je otrok umiril in meniva, da je pripravljen na učenje. Septembra lani je dopolnil 5 let.

Zanima me kakšne vse možnosti imamo v Ljubljani ali okolici (smo iz gorenjske okolice Lj, a v Lj imamo službe in vrtec), da lahko otroka preusmerimo kam drugam? Kam vse ga lahko usmerjamo, da bi ga učili? In seveda kolikšna je spodnja starostna meja. Poznam CUDV Draga, ZGNL (tam še nisem bila, vem pa, da je oddelek za otroke z avtizmom), Mali dom v Šiški… Ali je še kakšna šola, ustanova kamor bi ga lahko “prepisali”? Trenutno se najbolj nagibamo k Malemu domu v Šiški. Ima kdo kakšne izkušnje z Malim domom? Tam so lahko otroci samo čez dan (nepokretni pa tudi čez noč). Gre se nama predvsem za to, da bi se z njim res ukvarjali strokovnjaki, ki res poznajo otroke z avtizmom in da bi izbrali metode, s katerimi bi iz otroka znali potegnit tisto kar se da. Zanimajo me predvsem vrtci, šole, ustanove, kjer bi bil otrok 8, 9 ur na dan.

Menim, da je v enem letu postal dovolj vodljiv, da osvoji osnove komunikacije (PECS), kar bi nam zelo olajšalo družinsko življenje. Kje je tisto najboljše za otroke z avtizmom (slišala sem za Dornavo, a to je na drugem koncu Slo) in seveda če se le da subvencionirano s strani države. Kje se skrivajo spec. pedagogi, delovni terapevti, ki dejansko preživijo 8 ur z otrokom? To sploh obstaja? Ali smo starši dejansko prepuščeni svoji iznajdljivosti in seveda debeli denarnici, da vse speljemo samoplačniško?

Zelo rada bi mu pomagala do (vsaj) komuniciranja, drugo pa predvsem odvajanja od pleničk. Ima kdo kakšne predloge, rešitve, izkušnje?

Hvala, Natalija

sPOŠTOVANI! sAMA DELAM Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI, med drugim tudi po metodi Pecs. Po mojih izkušnjah je uspešnost učenja v veliki meri odvisna tudi od intelektualnega razvoja posameznega otroka, pa tudi od enakega načina dela doma in v vrtcu ali šoli. Kje delajo po tej metodi vam ne morem odgovoriti, lahko pa se obrnete na dr. Branko Jurišič v ZD Center, ki resnično obvlada to metodo. Želim vam veliko sreče! Lep pozdrav!

Pozdravljeni!

Gospa B. Jurišič je fantastična glede vsega, to vem. Smo hodili k njej. Vmes smo se preselili in smo malo opustili vse skupaj. Ravno ona nam je pokazala kako se s tem dela. Osnove vem. Jaz bi rabila eno tako gospo Branko, da bi bila 8 ur z njim. Ali da bi prihajala k nam domov. Škoda da se je ne da klonirat. 🙂 Kot pravim, smo poskušali, pa nekako ni bil zainteresiran. Dal je sličico, ampak brez da bi pogledal kaj je sploh na njej narisano. V vrtcu je bilo isto.
Torej menite babsi, da je dejansko uspešnost PECSa odvisna ravno od intelek. razvoja otroka? Obstaja še kakšen drug način komunikacije z otroci z avtizmom ali so omejeni samo na PECS? Obstaja kakšen način pri katerem bi lahko delala z otrokom sama (pri PECSu sta potrebni dve osebi)?

Hvala.

Natalija,

preprostega recepta, kam vključiti otrok, ni. Še manj, pa vam ga lahko dam sama, še posebej, če vašega otroka ne poznam. Lahko pa se posvetuje s strokovnjaki, ki delajo z vašim otrokom (npr. ga. Branka).
Pri ogledu inštitucij naj vam bo vodilo:
– kakšnih terapij je lahko deležen otrok (logoped, nevrofizioterapvt itd.).
– kakšen bo delež različnih individualnih terapij ali pristopov
– v primeru, da ima otrok še kakšne zdravstvene težave (ali je vinstituciji prisoten zdravnik ali medicinska sestra).
– kakšna je organizacija (delovni čas, čas med dopusti, koliko časa lahko otrok preživi v ustanovi) Nekatere ustanove se držijo šolskega leta (in nekaj jih med počitnicami organizira varstvo, ne pa vse)
– kakšne izkušnje ima ustanova z določenimi terapijami (npr. Pecs).
– katere metode in pristope uporablja.
.Vem, da si za vašega otroka želite najboljše (kateri starš, pa si ne?). Ampak kljub temu je malce iluzorno pričakovati, da bo nekdo (po možnosti ena oseba) cel čas delal samo z vašim otrokom. Čeprav v tujini obstaja ta možnost, je naši predpisani ne omogočajo. Se pa te možnosti (individualne oblike) vseeno za določen čas poslužujejo.
Kaj si pravzaprav predstavljate pod » delal z mojim otrokom«? Vsekakor bo pristop k vašemu otroku tudi individualen (ne pa ves čas), ampak z vključitvijo v kakršnokoli obliko bo otrok vključen tudi v določeno skupino (kar pomeni tudi »nabiranje« novih izkušenj socialne interakcije in vrstniško učenje).

Komunikacija in govor sta odvisna od mnogih dejavnikov. Tudi od intelekta. Pa še od motoričnih spretnosti, senzoričnih spretnosti…Ti dejavniki so,. seveda, pomembni tudi pri uvajanju Pecs. Kar pa me pomeni, da otrok z motnjo v duševnem razvoju ne more »obvladati« te metode. Po mojih izkušnjah, je za uvajanje Pecs pomemben tudi nivo pregovornih sposobnosti (in je pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju prav zato običajno potrebno veliko »delati« na razvoju le – teh).
Sicer pa Pecs ni edina metoda. In nekako škoda, bi bilo čakati, da se otrok umiri (in ne potrebuje več fizične asisitemce) , da se lahko uvede kakšna metoda. Prav zato je potrebno najti druge načine. Vsem otrokom ne ustreza Pecs, bodo pa hitreje in lažje sprejeli drugo metodo.
Za otroke z DS so to lahko tudi gibi, naravne kretnje ali kretalni jezik, Doman…

Za odvajanje od pleničk – mogoče tale link:

http://med.over.net/forum5/read.php?126,4199507

Mogoče se vam oglasiti tudi mamica, ki je link napisala in vam pove še kaj več.

Spoštovana Natalija!

V Sloveniji defektologi delajo različno: dnevno od pet do šest ur + odmor+ priprave+ sestanki in podobno. In kot je napisa Petra, so otroci razvrščeni v skupino. Velikost (najmanjša in največja) je določena s stani ministrstva. Sicer je vaš otrok letos šoloobvezen in si lahko izberete ustanovo zanjegovo šolonje. Če niste sigurni kako in kaj, naj še eno leto počaka v vrtcu.
Sicer pa je meni kot defektologu veliko bolj kot npr. pisanje, risanje pomembno, da otrok po svojih (fizičnih) sposobnostih poskrbi zase. Kar pomeni, da se obleče, da samostojno je pije, da je suh. Glede odvajanja: poskusite si vzeti čas in potrpljenje ter ga enostavno pustite brez plenic. Tudi v vrtcu jih s tem seznanite in prinesite ustrezno veliko garderobe. Lahko pa ga samo začnete seznanjati s straniščem ali kahlico – ga enostavno ob določenih delih dneva daste tja in ste zraven.
In še: pri 4,5 letih inkontinentnemu otroku pripadajo plenice na recept.

Mnrož,
hvala za vaše izkušnje.