Naša punca hodi letos v drugi razred. V vrtec je hodila samo zadnje leto pred šolo pa še to zjutraj tik pred zajtrkom, potem so sledile vodene dejavnosti in po kosilu takoj domov. Proste igre z otroci ni imela ravno dosti.

Doma smo na vasi. Ima dva starejša brata, sosedovih otrok ni ravno dosti, tako da smo bolj ali manj sami. Koliko se družimo z ostalimi otroci, so ali starejši par let al pa precej mlajši od nje.

V šoli si je komaj konec leta našla prijateljico, ki pa je izredno močen karakter in zelo dominanta. Ta je bila bolj ali manj izločena s strani ostalih otrok, ker jim je ukazovala, naša pa je bila tudi cela vesela, da ima končo nekoga za prijateljico.

Sedaj pa se je pojavila težava, da ji ta njena prijateljica ukazuje oz uveljavi voljo na čisto vseh področjih. Vse skupaj je eskaliralo sedaj v drugem razredu. Ravno ta teden smo imeli primer, ko bi morala prijateljica povedat pesem in se ji je zatikalo, potem je bila na vrsti naša in ji je prijateljica vmes rekla, da ne sme povedat pesmice in potem se je naša ustrašila in ni hotela povedat, čeprav zna v nulo. Je pa še en kup drugih zadev – od tega, da ne sme jest, če ji tadruga ne dovoli, da ne sme risat s npr svetlo rdečo ampak temno rdečo, da se ne sme družit v šoli z nikomer drugim, da ne sme biti prva pri teku/igrah z žogo, da je v skupine ne smejo ostali izbrat tako, da bi bile vsaka v svoji skupini. V glavnem zadeve so postale zelo motoče – se mi zdi, da čez poletje, ko sta se poredko videle in smo bili odrasli zraven, je bilo še znosno, sedaj pa vedno hujše.

Učiteljica ju vedno loči, ko delajo kaj v skupinah/parih pa se potem prijateljica skoz razburja, naredi svoje hitro in že pride težit naši, da naj odda kar je uspela naredit (tudi nedokončan izdelek pa naša pač reče učiteljci, da je to to in sploh ne dokonča) in pride barvat z njo (ko končajo lahko gredo k drugi mizi in tam tiho rišejo/barvajo dokler ne končajo še ostali).

V drug razred je ne morem prepisat, ker imajo samo enega. Na popoldanske dejavnosti sem gledala, da sta čim manj skupaj, pa še tukaj si je prijateljica izbrala skoraj vse enako kot mi, ne bi pa rada naše prikrajšala za dejavnosti, na katere rada hodi.

Res ne vem kako se naj lotimo te zadeve. Doma imamo tisoč in en pogovor. Popoldan povabimo kakšne druge otroke na obisk/druženje in se lepo igrajo, potem pa pride v šolo in jih niti pogledat ne sme. Res sem že obupana.

Hvala za kakršno koli mnenje in nasvet, ker počasi že razmišljam o menjavi OŠ, kar pa je zelo težko, ker imam še dva otroka v višjih razredih in z menjavo cel kup logističnih težav.
Hkrati pa enkrat bo morala okrepit hrbtenico – ampak koliko jo vidim, z drugimi otroci ok funkcionira.

Pozdravljena.

Verjamem vam, da se počutite nemočno in ne veste, kaj bi naredila. Očitno gre za deklico, ki je zelo vsiljiva v odnosih, hkrati pa v sebi zelo krhka. Ampak to vam nič kaj dosti ne pomaga, ker vidite, da ji vaša hči sledi in se ne zna in ne zmore odtrgati od nje na način, da bi tudi z ostalimi lahko imela sproščene stike. Povsem je stopila v njen prostor in jo nekako obvladuje. Verjamem, da se z njo veliko pogovarjate, me pa zanima, kako. Če jo prepričujete in ji razlagate, ji to najbrž ne bo veliko pomagalo. Mogoče bi morali nasloviti njen strah, negotovost, kaj se ji dogaja, zakaj se jo boji? Ugotoviti, kaj ob njej doživlja. Zagotovo pa bi se bilo potrebno pogovoriti tudi z učiteljico, naj se pogovori z drugo deklico, morda tudi njenimi starši. Kar zakomplicirana dinamika, v kateri bi bilo treba drugo deklico ustaviti in ji hkrati dati varnost (očitno je tudi ona negotova v stikih in si jih prisvaja na način, da dominira, ne spusti), vaši pa varnost, da se lahko od nje umakne.
Sem imela že enkrat tak primer in se je rešil tako, da so starši deklico dali v drug razred. Pri vas je to malo bolj zakomplicirano.
Upam, da vam bodo še drugi na neti znali kaj svetovati. Jaz bi vas raje kar povabila na razgovor, da bi se skupaj pogovorili, kako bi se morda morali še pogovoriti s svoji deklico in če to ne bi delovalo, kako naprej.
Če imate čas in voljo, ste dobrodošla in mi lahko pišete na mail: [email protected].

Vse dobro.

Hvala za odgovor. “Najhuje” je to, da naša v obnašanju prijateljice ne vidi nobenih težav. V vrtcu je bila dostikrat sama. Z njo so se igrali tisti, ki so tisti dan ostali brez svojih prijteljčkov. Ko so se prijateljiv vrnili, je naša izvisela, dokler je spet ni pobral naslednji in je par dni vsa vesela pripovedovala doma kako ima spet novega prijatelja. Mislim, da jo je to zelo mučilo.

Potem je prišla ta punca in sta se nekako našle.

Če sedaj načnem kakršenkoli pogovor v tej smeri, ki vodi v idejo, da karkoli ni ok z njunim prijatejstvom, se razjezi, zapre v sebe in sploh noče nič slišat na to temo. Njej osebno je njena prijateljica najboljša in najbolj fajn jaz pa hudoba, ki bi jo rada naščuvala proti njej (ne driektno seveda in tudi ona direktno tega ne reče/misli, na podazavestni ravni pa ji najbrž vcepljam ravno ta vzorec).

Dosti krivim sebe, ker imava precej avtoritativno vzgojo – ok se dogovorimo in dopuščamo sočutnost in demokracijo, ampak na koncu koncev so pravila najina in otrocu ju hočeš nočeš morajo upoštevati. Za marsikoga bi bila naša pravila staromodna in pretirana, ampak tako naša družina laufa.

Naša punca je tudi čisti introvert z veliko željo po sprejetosti in pripradnosti.
Starejša sta ekstoverta, precej priljubljena, vedno smo spodbujali obiske pri nas oz ju peljali k njunim prijateljem, vedno je poslušala, kako je s prijatelji fino in se mi zdi, da je to njena velika želja/rana, ker ona nima toliko prijateljev kot starejša dva. Ji govorim, da boljše eden prijatelj in to pravi, kot 100 zlaganih pa (še) ne registrira tega.

Menjava razreda ni možna, ker je samo eden razred. Učiteljica je rekla, da bo govorila s staršema.

Pozdravljena.

Kot sem vam dejala že zadnjič, se pogovor, da jo boste prepričevala, ne bo pomagal. Ne vem, kaj mislite pod avtoritativno vzgojo in kako je to videti. Morda bi pa veljalo razmisliti, če tukaj kakšne njene potrebe niso zadovoljene. Kakšne take, ki jih res potrebuje. Koliko je prostora zanjo v celem družinskem sistemu? Mogoče pa so kakšne stvari, za katere bi rabili več besed.
Vse dobro.