otrok se čudno vede
Pozdravljeni!
Pišem vam, ker sem zelo zaskrbljena glede mojega enoletnega sina. Že od rojstva imamo probleme. Kot dojenček je bil zelo razdražljiv, jokav, pozno je vzpostavil očesni kontakt. Obiskovali smo fizioterapijo zaradi hipotonije, dokler ni začel kobacati. Motorično je dobro napredoval, sedaj hodi ob opori. Močno pa me skrbi njegovo obnašanje. Redkokdaj pogleda v oči, pa še to za kratek čas. Ni navezan na naju z možem, skoraj nikoli ne poišče bližine. Dostikrat se igra sam zase in se ne odzove na svoje ime. Nima interesa za neko skupno igro, ima zelo kratko pozornost. Redkokdaj se glasno smeji. Ne mara, da ga držimo za rokice. Včasih imam občutek kot da je v svojem svetu, nekako otopel. Večkrat na dan trmari in joka brez razloga. Težko mu je ugoditi, da je zadovoljen. Včasih sem že čisto na koncu s potrpljenjem.
Naj še povem, da smo opravili preglede pri nevrologu, ki pa pravi da je z njim vse v redu. Bili smo tudi pri psihologinji, ki je opravila teste, in ni opazila odstopanj od normale.
Po napisanem sodeč mi tole nekako nakazuje, da ima vaš sin lahko kakšno motnjo v smeri avtističnega spektra……VENDAR!!!!….pri enem letu je res izredno težko ocenjevat ali ima avtizem ali ne, poznam primere otrok, ki so se pri enem letu vedli drugače, malo “čudaško” od ostalih, potem pa je minilo nekaj mesecev in se je to stanje nekako samo po sebi uredilo. Seveda pozornost ne bo odveč. V primeru, da gre res za kakšno razvojno motnjo, je zelo dobro, da se določene obravnave začnejo čim prej.
Ali sin pokaže s kazalcem, če želi neko stvar?
Mami!
Ne želim zveneti, kot da vas tolažim, ampak vaše dete je staro komaj eno leto. Skoraj kakršnakoli diagnoza bi bila fejst, fejst preuranjena. Malce počakati. Medtem pa se čim več igrati z v vašim otročkom, čim več stvari mu pokazati kako funkcionirajo in podobno. Skratka čim bolj mu širite zanimanje. Majhnim otrokom je čisto vse zanimivo, od čiščenja kopalnice do knjigice, žogice,…
Govorim iz izkušenj!
Spoštovana zaskrbljena mama!
Vaš opis je skoraj moje razmišljanje izpred nekaj let, tudi sama sem nekako čutila, da z mojim otrokom ni vse tako, kot naj bi bilo, čeprav je bil to moj prvi otrok in prej nisem imela veliko stika z dojenčki. Sedaj je minilo že nekaj let, sin ima pa diagnozo MAS – otroški avtizem. Bodite še vnaprej pozorni, po potrebi zapisujte, mi smo šli na pregled h klinični psihologinji, ko je sin dopolnil dve leti. Lp
zaskrbljena mama,
za karkšnokoli diagnozo (tudi v smislu avtizma) je eno leto lahko veliko prezgodaj.
Če psihologinja ni odkrila odstopanj, bi na vaše mestu še počakala.
V tem času otroka opazujte, v primeru se boso stvari stopnjevale ali nazadovale, poiščite pomoč že pred 2. letom.