Nikjer še nisva zasledila problema, ki ga imava midva z možem z najinim otrokom.

Problem je, da se najinemu otroku preprosto nič ne da. Ne da se mu igrati, ne da se mu jesti, ne da se mu nič – samo ležal bi. Edino, kar rad dela, je sesanje palca. Star je 5 let. Bili smo že pri specialistih – vse bp. Duševno ok razvit, dobro vidi, dobro sliši, gibalno zdrav, nima kakšnih kroničnih bolezni, torej vse ok. Vendar pa: nič se mu ne da. Vzgojiteljica v vrtcu pravi, da je bolj lene sorte in da to ni hudega. Ok, lene sorte…

Naju z možem skrbi ravno to – kako bo folgal šolo? Kako bo v šoli? Ali bo lahko dobil kakšno pomoč, glede na to, da ne spada v nobeno izmed kategorij otrok s posebnimi potrebami? Kajti med kategorijami ni otrok, ki so lene sorte.

Z možem ga skušava motivirati, peljeva ga v družbo in na aktivnosti – ampak nič. Drži se ob strani in če ga jaz ne dam npr. na gugalnico, se sam ne bo odločil, da gre na gugalnico. Samo ob meni želi biti. Jaz mu moram reči, da naj se gre igrat z vrstniki, da naj gre na tobogan, itd. Ko mu rečem, se potem nekaj časa (brez prave volje) igra, potem pa odneha in gleda v prazno…

Od naju z možem je dobil in še dobiva vse potrebno, ima dosti hrane, igrač, veliko ga voziva na aktivnosti, v vrtcu ima super vzgojiteljico in sošolce, skratka, nič mu ne manjka. Najine pozornosti in pozornosti vzgojiteljice ima več kot dovolj. Ne vem, kaj še lahko storiva.

Prosim za pomoč.

Sin bo septembra star 6 let, kar pomeni, da gre jeseni v prvi razred OŠ. Kot zdrav otrok – torej brez usmerjanja. Kaj lahko storiva, da ne bo v šoli že od vsega začetka zabluzil?

53454,
na kakšni pregledih ste vse bili?
Moogče se bi obrnili na Familylab – http://www.familylab.si/.

Bili smo na pregledih za:
– vid – vse b.p.
– sluh – vse b.p.
– avtizem – vse b.p. (čeprav ima dva znaka avtistične motnje, ni avtist, namreč ne odziva se vedno na svoje ime in pa včasih deluje, kot da je gluh, pa počasen je, kar pa ni znak avtizma – je samo len, noče ubogati)
– nevrolog (za izključitev gibalnih težav) – vse b.p.
– psiholog – vse b.p., ker ga je psiholog očitno nekako znal motivirati k hitremu delu – jaz ga ne zmorem. Duševno je ok razvit, tudi učnih težav nima, edino bi to lahko bila motnja vedenja in osebnosti, pa še to le pogojno, saj je pri psihologu, po njegovem mnenju, dobro sodeloval (lenost je samo pod določenimi pogoji očitno – nekaj je očitno narobe doma in/ali v vrtcu, toda KAJ?)
– Bili smo tudi pri vseh zdravnikih za notranje organe – vse b.p. in za endokrinologijo – vse b.p.

Torej, edino psiholog je podal sum na motnje vedenja in osebnosti. Ali bi lahko otroka vključili v skupino otrok z motnjami vedenja in osebnosti in kaj bi za to potrebovali?

53454,
kaj pa pedopsihiater? Če ne boste našli vzroka v otroku, je mogoče vzrok v vzgojnih prijemih. Obrnite se na Familylab – http://www.familylab.si/ po nasvet.

Na pedopsihiatra še čakamo – termin: 7. junij.

Čakalne dobe so res grozno dolge.

Na familylabu pa sem izvedela nekaj strašljivega: otroka sem preveč razvajala! Dala sem mu vse, kar je želel, kar je rabil, ampak mislila sem, da mu moram ustreči, da se bo zdravo razvijal. Že, ko sem to omenila, me je zaposlena tam po telefonu (še preden sem dobila termin), ko sem omenila, kako dobra mati sem, opozorila, da sem s tem otroka najbrž do konca razvadila in, da je otrok najbrž razvajen.

Sem doma potem poskusila z manj pozornosti in dajanja različnih stvari, pa se je sin takoj uprl, ko ni dobil sladkarije, katero dobi ob vsakem kosilu. Začel je ritati in besneti… Ni navajen frustracij… Bomo to s familylab razrešili. Upam, da še preden gre v šolo.

53454,

hvala za povratno informacijo, Javite se tudi po opravljenem pregledu pri pedopsihiatru.

sladkarija? ob vsakem kosilu? o kakšnih sladkarijah je govora?

Po zaužitju sladice tudi odrasle osebe sladkor močno poživi vendar nas kmalu vrže v stanje brez energije. kjer potem preživimo oziroma vegetiramo do naslednjega odmerka sladkorja (droge?). Si ne predstavljam kaj to stori otroku.

lep pozdrav,
Klemen

Bili smo pri pedopsihiatru, diagnoza enaka kot pri family lab – razvajenost. Family lab mi je odprl oči in zdaj vem, kako je treba vzgajati otroka. Zdaj je otrok že boljši in upam, da bo v šoli uspeval…

53454,
hvala za povratno informacijo. Le pogumno naprej!

Pozdravljeni,
nisem strokovnjakinja na tem področju in najbrž nimam nobenih uporabnih nasvetov za vas pa vendar si ne morem pomagati, da se ne čudim takšni diagnozi … Razvajen? Je res pri otroku, ki ne čuti nobene želje po gibanju ali kakšni drugi aktivnosti, lahko kriva samo razvajenost? Mar niso raziskovanje, gibanje, igra naravne potrebe otroka?

Dvomljivka,
razvajenost res ni diagnoza, upam ugotovitev. Imate delno prav, ko pravite, da so raziskovanje, gibanje, igra naravna potrebe otroka. Res so – ampak veste skozi evolucijo je človek postal bolj lene sorte.

Spoštovani starši!Moje ime je Karin Kovačič, sem študentka Pedagoške fakultete Koper in pripravljam članek na oddelku predšolska vzgoja, pri predmetu Gibalni razvoj otroka. V članku želim raziskati pomen gibanja pri predšolskem otroku.Na Vas se obračam z namenom, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na zastavljena vprašanja.Podatki, ki bodo pridobljeni s to raziskavo, bodo služili izključno v raziskovalne namene in je zanje zagotovljena popolna anonimnost. Za vašo sodelovanje se Vam prijazno zahvaljujem.
https://www.1ka.si/a/77589