Imam tri-letno hči , ki kadar ni kaj po njeni volji začne vreščati na vse grlo. Če jo skušam pomiriti, me sploh ne posluša in vrešči dalje. Če jo stisnem k sebi, da bi jo pomirila in ji prigovarjam, prav tako ne pomaga. Če jo pustim čisto pri miru tudi ne neha. Le če ji zagrozim, da jo bo prišel kdo iskat pomaga. Ampak meni se te grožnje upirajo. Kaj naj še poskusim? Naj povem še to, da imamo poleg nje še šest -mesečnega dojenčka. Ah, in še to. Svojih stvari prostovoljno skoraj nikoli noče posojati. Le steška jo prepričamo. Kaj pa naj tu storimo!

Spoštovana Tejka,

poskušajte si zamisliti, da bi vaš post napisal kdo drug. Iz njega bi sami takoj prepoznali, da se otrok zaradi dojenčka čuti (ne?)upravičeno prikrajšan, da na proteste, ki so v bistvu prošnja za pozornost, sliši le grožnjo, da jo bo prišel nekdo iskat, vrh vsega naj tistemu, ki jo je iz prve pozicije “izrinil”, še prostovoljno posoja igrače. Namesto groženj boste dosegli bistveno več, če boste vsaj nekaj časa posvečali enako pozornost obema otrokoma in ko boste kupovali igrače za dojenčka istočasno kupite še igračo za starejšo hčerko, dovolite, da vam pomaga pri previjanju in jo pri tem pohvalite (tudi čez mero), vsekakor pa ji MORATE ZAGOTOVITI VARNOST, TOREJ IZJAVITI, DA NE BOSTE NIKOLI DOVOLILI, DA BI JO KDO ODPELJAL!