Otrok joka in se zbuja
Ah, v tem forumu so pa res same Mame, z veliko začetnico, kar ni nič narobe, daleč od tega. Samo prepričana sem da bi se ta tema v drugem forumu razvila čisto v drugo smer, tukaj pa so same Mame, dovolite da mal bolj pojasnim kaj sem mislila.
Zakonska postelja ni samo za “preživljanje intimnih trenutkov” je tudi kotiček za pogovor, (v svetem miru in tišini, ker otroci spijo) je kotiček za sprostitev, občutek bližine s partnerjem in podobno, mislim, da vsak par potrebuje take trenutke, namenjene samo njima, in če so otroci majhni je takih trenutkov čez dan minimalno ali jih sploh ni. Seveda ni nič grozno če kdo misli drugače, dolgoročno pa to ni prav. Ena od velikih napak ki jo partnerji delajo je da, ko postanejo starši zanemarijo partnerstvo in to ni prav.
Pri meni je to tudi delno bil razlog da je partner odšel z drugo žensko, ustrašil se je odgovornosti in starševstva, pa je šel…..
seveda .. so mame in so .. Mame, še dobro da ne mislijo vse isto in ne vzgajajo otrok po istem kopitu in po moje je kar uredu da se kakšen trenutek bližine med očetom in mamo zgodi pred očmi otrok – ups .. da ne bo kakšne panike .. tukaj nimam v mislih seksa ali kaj podobnega … v mislih imam kak zaupni pogovor kak poljub .. itd … čez dan ..
drugače je pa lahko prostor ki je namenjen samo partnerjema .. kjerkoli .. vsaj po mojem mnenju je vseeno a si na kavču, pred kaminom v banji ali mogoče v gozdu … važno je da je glava na pravem mestu. Je pa drugo če mama kar na enkrat pozabi bit ljubica in žena … takrat ti še tako dobra (beri prazna) zakonska postelja ne pomaga … 🙂
kar se pa tiče tega, da bi se na drugem forumu tema razvila v drugo smer … tudi teme iz drugih forumov bi se na temle pač razvijale drugače kot se, in prav je tako.
Punca ki še ni mama in ki jo najbolj motijo mozolji na obrazu, ali pa se obremenjuje s čem drugim, bi po vsej verjetnosti težko svetovala očku ki ga muči nespeče dete, zato je prav, da so forumi različni in da se na njih srečujemo ljudje različnih mnenj.
tale tema je že izven konteksta, zato zaključujem in se poslavljam.
Ne vem zakaj se mi zdi, da zagovarjaš svojega bivšega partnerja. To, da se je ustrašil starševstva in zlezel pod rjuho druge ženske je dokaz, da je egoist in sam še vedno otrok, ki rabi nadomestno mamo, žensko, ki bi imela čas samo zanj!
Kdor se odloči za starševstvo se mora marsičemu odreči, so pač otroci prvi. Saj kmalu zrastejo in ne bodo imeli oni več časa za nas, ne mi za njih.
Z možem se o tem pogovarjava in mi stoji ob strani. V sobi, kjer spimo se ne da zvečer pogovarjati ali divje sexati, ker pač otroci spijo. Zdi se mi, da je dnevna soba kar primerna za te trenutke!
Jaz sem zase vesela, da sem prava mama in si pač trenutno vzamem kar veliko časa za moja otroka! Zakonska postelja, bo morala torej malo počakati in midva tudi, dokler si ne najdeva stanovanja, da bo dovolj veliko za vse.
Pa še to, moji starši so 150 km od mene. Starši moža pa imajo delavnico, kjer oba delata od 5 pa do 8 zvečer in še sobote, tako, da za moje otroke nimata kaj dosti časa. Mož je v službi cele dneve in sem z otrokoma sama po cele tedne. Včasih je težko, pa nič za to. Letos se mislim vpisati še na študij, torej vse se da.
Saša
Zdravo,
nikakor ne zagovarjam svojega bivšega partnerja, apsolutno in nikakor ne! Kvečjemu sem jezna na njega, skušam se sprijazniti s tem, da je pač on tak kakršen je in da starševstvo ni za njega Odlično sva se razumela ko sva bila brez otrok (skoraj 10 let) potem pa ni in ni šlo.
Zdaj sem že sama sebi zoprna ampak še zmeraj mislim, da ni bistvo starševstva da se “žrtvujemo” brez konca in kraja za svoje otroke. Bistvo starševstva je za me to, da otroku in sebi (oziroma partnerju če ga imam) omogočim kvalitetno življenje, da si zaupamo, da si izkažemo (in povemo) ljubezen, kar pomeni, da si vzamem čas za otroka, za se, za partnerja (če ga imaš), za prijatelje, za hobije, za karkoli že……..Otroci so tu, in imajo svoje potrebe in zahteve, ne smejo pa biti edini razlog da se vsemu odpoveš, da se “žrtvuješ”, da se “zaradi” otrok nikamor več ne odpraviš, da imaš vedno na jeziku “ah, se veš, otroci…” Takih staršev poznam tisoč in enega, ki vedno in skoz jamrajo….
Otroka imam zato da ob njem uživam, da se veselim vsakemu uspehu, dosežku, dokazu samostojnosti, vsakemu dnevu ki mi je dan da preživim z njo in ob njej, ampak tudi jaz sem na svetu s svojimi navadami, željami, in zahtevami, bog pomagaj!
Jaz si pač vzamem čas zase, ko gre punčka spat zvečer, tako da kaj v miru preberem, ali poklepetam s prijateljico po telefonu, ali pogledam dober film na TV in sem tudi s tem zadovoljna…..Če se joka ali če ji je hudo se v trenutku znajdeva v objemu jo stisnem k sebi in ji prisluhnem………Občasno si vzamem po 1 dan dopusta, pa otroka dam v vrtec in uživam pač……… Ker kuhanja ne maram preveč si pa naredim kaj zelo na hitro in tudi uživam, ne obremenjujem se s tem in ne kompliciram z rednimi kuhanimi obroki, rednimi časovnimi presledki med hranjenjem, firmami papirnatih robčkov, firmami vozičkov, oblačili za dojenje,………
Kompliciram pa pri (za me) konkretnih in pomembnih stvareh: 1. dojila sem otroka do 14. meseca starosti, in sem zagovornik dojenja; 2. otroka ob vsaki povišani vročini peljem takoj istega dne k zdravniku, 3. za vsako (tudi najmanjšo spremembo) se obrnem po nasvet k pediatru, 4. obiskala sem tudi otroškega psihologa da sva se pogovorile okoli moje ločitve in kako to vpliva na otroka, 5. spremljam vso literaturo ki je na voljo za vzgojo otrok, 6 (to je štos) zelo rada svojega otroka oblačim v “firme”, oziroma v oblačila ki so lepa, (ker mi to veliko pomeni)
S tabo se pa strinjam da se vse da če se hoče, verjemi, marsikakšna Mama je občudovala mojo sposobnost, da sem imela (in imam) vseskozi zelo lepo pospravljeno in čisto doma, da se z otrokom povsod potepam, da najdem čas za vse, (trenutno si zelo želim da bi vpisala magisterij, pa se še nisem čisto odločila a bom letos ali drugo leto), skratka kljub temu da sem sama za vse (ti imaš vsaj moža zvečer, ob vikendih, praznikih, pa tu in tam verjetno ne dela 100% vsak dan), jaz pa tega nimam, pa ne jamram zaradi tega. Pravzaprav sem ponosna da sem dosegla to kar sem do sedaj….., in ne nazadnje sem tudi ponosna da sem dobra mati, pa karkoli kdo misli ob tem…………
Prav imaš, da si moraš vzeti čas tudi zase, čeprav si ga sama ne znam in sem najbrž zato na čase prav zoprna. Edini čas, ki ga preživim bolj sproščeno in zase je kadar grem domov, k svojim staršem. Takrat imam vedno veliko energije, tu v Lj mi pa nikakor ne rata.
Upam, da te nisem užalila, ker sem rekla, da zagovarjaš bivšega, konec koncev imaš prav, moj je vsaj zvečer doma.
Saša
V tekstu sem nekej zasledila, ko pravite, da do enega leta ne morete razvaditi otroka. Povem primer prijateljice. Otrok je do 4 meseca spal v svoji postelji. Potem je zbolel in se je staršem močno smilil ker je pač jokal v posteljici. Vzela sta ga k sebi na sredino. Od takrat verjeli ali ne, otrok noče več spati sam v svoji posteljici in še danes ne ko ima preko 2 leti. Torej v enem samem dnevu je otrok ugotovil, da je lahko lepše pri starših na sredini.
Ne razumem, zakaj se vtikate v spanje te družine, da morate o njih razpravljati na forumu? Če jim je tako fajn, naj poskrbijo za otroka, kot sami hočejo. Saj vaš otrok se te razvade ne bo nalezel, a ne??? Prijateljica? Najbrž komaj čakate, da ji poveste, kaj vse dela narobe. Pa ne mi rečt, da ste dali primer. Očitno vas spanje prijateljičinega otroka žuli. Le zakaj, morda s tem kompenzirate kake lastne težave, da vam ni treba razmišljati o njih.
Grozno, da je spet ta tema ferberizacije iz leta 2001 na vrhu – ti starši so res verjeli ali še verjamejo, da so otroka naučili spati. Samo zatučkali so ga in utišali. Eni prej utihnejo, drugi kasneje, vsi pa zato, ker so obupali, noben se ni nič koristnega naučil za življenje.
Jaz bi pa samo rekla tole; doma imamo otroka, ki pri skoraj 2 letih se ne prespi cele noci.
Imela sem na voljo dve knjigi; Otrosko spanje brez joka v sanje in Spi dete spi.
Nisem se odlocila za nobeno metodo, delala sem pac po trenutnem obcutku. Poskusila sem otroka pustiti jokati in seveda nisem zdrzala, pa tudi zelenega ucinka ni bilo. Smo jo tudi nosili in crkljali… pac vsega po malem.
Je zelo custven otrok, potrebuje ogromno blizine, zelo rada se stiska k mnei in obesa po ociju. Zelo rada ima dotike. Je pac taka, eni niso in se celo branijo objemov.
Sem pa mnenja in me nihce ne premakne: ce otroka pustis jokati in potem seveda enkrat tudi zaspi… ne zaspi zato, ker je dojel, da se mora nauciti zaspati sam, ampak je preprosto obupal nad starsi, saj je spoznal, da jih ne bo priklical, pa naj se tako joka.
Seveda se marsikdo ne bo strinjal z mano in prav je tako. Vsak ima svoje mnenje, jaz pac delam tako, da svojemu otorku ponudim svojo blizino, ce in ko jo potrebuje. In ja tudi izkorisca me, normalno, saj bi bil neumen ce me ne bi.
Enkrat bomo ze spali in prepricana sem, da bomo morali se prehitro otroke metati iz postelje, pa ne bodo hoteli.
Draga Prima
Narobe sva se razumeli. Ne obremenjujem se s spanjem te družine, močno pa se obremenjuje mamica, ki ne vidi izhoda kaj naj naredi, zato se to tudi napisala. Če ne bi njo to motilo, jaz za to še vedela ne bi, zato nisem tipična Slovenka, ki ve za probleme sosedove družine in nisem Slovenka, ki žali brez posebnega razloga, ko sogovornika sploh ne pozna in želi okolico čimprej prepričati, da je ona najboljša in nima konkurence v ničemer.
Svetujem, da preberete knjigo Povezovalno starševstvo in pa Rahločutnost do otrok.
Pa tudi brez teh knjig lahko reče, da sva z možem trikrat šla čez obdobja nespanja podnevi in ponoči in da vse to mine.
5 mesecev star otrok gotovo ni razvajen mulci, ki bi z jokom izsiljeval starše. Jok je edini način, kako izrazi svojo stisko in starši so edini, ki mu lahko dajo tolažbo in bližino.
Ja, je težko, ko se ne moreš naspati, vendar se da preživeti. Poleg tega je porodniški dopust zato, da se lahko starš v celoti posveti otroku, ni to leto plačanega dopusta, ampak leto trdega dela, ki se nam celo življenje obrestuje in vrača.
Nisem vsega brala, tako da odgovarjam samo na prvo objavo. Preizkušeno deluje Sistem za zvočno terapijo. Pogoglajte, da ne bom preveč reklame delala. Pri nas so se vsi problemi s spanjem rešili. Popoldne spi po dve uri, prej več kot pol ure ni spal. Tudi spanec ponoči se je občutno izboljšal. Preizkusili smo mnogo stvari, a ta naprava je res naredila čudež. In ne pretiravam.
Najprej smo si ga izposodili in ga kaj kmalu kupili. Poskusite, pri nas se je obneslo.
Nisem strokovnjak, razen tega, da sem mama. Moj občutek in izkušnje pravijo, da je nekaj narobe, zaradi česar ne more spati. In ta vzrok je fiziološki, zagotovo, nekaj ga boli ali tišči. Pri tej starosti ni razvajenosti in podobnega. Če bi mogel spati, bi zagotovo spal. Zato preverite, po mojih izkušnjah naslednje:
– da mu ni prevroče ponoči. Moji otroci so se zbujali, ko sem jih preveč oblečene dala v “žakelj” spat in jim je bilo prevroče. Rešila sem tako, da sem znižala temperaturo v spalnici, žakelj pa sem seveda pustila gor. Potem so spali veliko bolje.
– da je lačen oziroma, da ni dovolj sit. Tudi to iz izkušenj. Sit otrok spi.
– če ni nič od zgornjega, je verjetno res kaj narobe s hrano. Nehajte s kravjim mlekom v kašicah ali v preparatih. Poskusite z antialergijsko hrano zvečer pred spanjem, pa bo verjetno pomagalo.
– če ni nič od zgornjega, potem k zdravniku. Žal, tudi majhni otroci imajo lahko resne bolezni. In bodite vztrajni.
Pa vso srečo!
v neciviliziranih državah nimajo ne hiše ne postelje kaj šele otroške postelje otroci spijo pri starših ob njemu ali celi na njemu v raznih rutah ( videla na lastne oči) tem otrokom nikoli kasneje v življenju nič ne manjka niti so razvajeni..takole:eni otroci so taki drugi pa taki…če hoče spat v zakonski nej spi če ne pa ne..ne se obremenjevati z nepomembnimi stvarmi in otroka navajat na nekaj kar očitno noče oz.ni pripravljen ..starši v drugih državah nimajo kaj dati otrokom za jest to je stres in obremenjevanje ne pa kako ga navaditi spati v svoji postelji pa n emislim nič slabega niti pametujem niti hočem koga užaliti samo taka je v svetu resnica pa nej je napisanih nevem koliko knjig kako otroka uspavat in kje nej spi
LP
Spoštovani,
imam izkušnjo z otroki in eden tudi ni spal. Po 14 dneh smo ugotovili, da je lačen. Na bradavici je bila kapljica vedno, a kljub sesanju in zagotovilu zdravniku, da bo mleka dovolj, temu ni bilo tako. Tudi ko se je otrok najedel se še nekaj časa ni umiril.
To je zgolj ena izkušnja. Pišem pa z namenom, da vam predstavim možnost, da poizkusiti s hranjenjem s kobiljim mlekom. Kobilje mleko je namreč zelo priporočljiv hrana za otroke pa tudi odrasle in starostnike.
Kobilje mleko ima poleg izrednih dietetičnih lastnosti v primeru prehrane ljudi tudi zelo visoko vsebnost laktomorfinov. Le ti so v mleku kobil prisotni zaradi edinstvenega razvoja konj oz. naravnih potreb žrebet. Laktomorfini pomirjajo in zardi njih žrebeta po sesanju pogosto tako zaspijo, da nepoznavalci mislijo, da je prišlo do pogina. Če še tega niste opazili, lahko v tem času na pašniku opazujete kobile z žrebeti in zagotovo viditek kaj podobnega kot sem opisal.
Če vas zanima več informacij ali želite preizkusiti kobilje mleko kontaktirajte na [email protected], lahko pa nas tudi obiščete v Domačija dobrot, Kolodvorska 3 v Grosuplju (https://www.facebook.com/pages/Doma%C4%8Dija-dobrot/518640044823171?fref=ts).
S kobiljim mlekom imamo več kot 4 leta izkušenj in lastno certificirano prirejo kobiljega mleka in ročno izdelavo naravnega mila iz kobiljega mleka. Lahko vam pomagamo vzpostaviti stike z našimi uporabniki, da vam posredujejo izkušnje.
Nekaj informaciji je tudi na spletni strani http://www.kobilje-mleko.si
Lep pozdrav in srečno,
Klemen
Vsem, ki Vam otroci ne spijo in se zbujajo…..ste preverili otroške sobe? Mogoče je krivda v temperaturi (prepih in te zadeve), lahko da je problem v vzmetnicah ali v posteljninah. Na otroški spanec vpliva marsikaj….
pozdravljeni!
imam dva otroka. hčerka je sedaj 4 in ne more zaspati sama,moram jo objemat in božat, pa tudi ponoči se zbudi in me kliče, ali pa pride k nama v posteljo. Sin ,ki je 2, pa ne samo da lahko popolnoma sam zaspi in prespi celo noč, tudi moti ga, če ga božam ali objemam pred spanjem. Oba, seveda vzgajamo enako, tudi navade in rituale imamo enake za oba, rezultat pa je različen. Torej bi se “krute” tehnike uspavanja prej prijele pri sinu kot pri hčerki.
no, tudi jaz sem seveda kot mlada mamica poslušala mnogo nasvetov tipa pusti jokat, reci ne, vztrajaj, potem pa sem se odločila, da bom raje prisluhnila samo otroku. in ko tako naredim, smo vsi zadovoljni, nimam občutkov krivde in lažje sprejemam vso “žrtvovanje”, ki ga kot starš doživljaš.
seveda z možem nisva vedno zadovoljna, da zjutraj namesto, da bi objemala en drugega, objemava naša mala črva. a dan je dolg 24 ur, tako da ukradeva kašen trenutek tudi za ta stvari.
poznam strše, ki bi brez slabe vesti že drugi dan iz porodnišnice šli na večerjo, pustili otroka babicam, se šli zabavat itd..poznam strše, ki komaj čakajo da bo konec porodniške, ki sebi kupujejo dobra oblačila,, otroka pa oblačijo v ponošene obleke, itd..oz to so starši, ki sebe dajejo na prvo mesto.
in tako je tudi prav, za njih, saj so egoisti. ampak ti egosti, kolikor jaz opažam, ne uživajo v svoji vlogi starša, njim je otrok breme in nuja.
poznam pa starše, ki bi se marsičea odrekli, da bi omogočili svojim otrokom lepo otroštvo in res da kdaj potarnajo, da se niso naspali in da pri dveh letih še vedno dojijo, ampak iz teh stršer res izžareva ljubezen.
dejstvo pa je, da bodo tako otroci takšnih in drugačnih stršev preživeli in da ne moremo siliti ljudi, da spremenijo svoj pogled na strševstvo.