stara sem 17 let in oče je pijanec. večkrat je bil v idriji in včasih greve s sestro skupaj z njim na zdravljenje (predavanja in ostalo). sestra je že odrasla in prvič noseča. živi z možem in taščo nasploh ima urejeno življenje. jaz ap sem sama z očetom, ki me včasih močno udari in zmerja. ko je trezen je super oče. skupaj lahko počneva skoraj vse a po delu gre velikokrat na pijačo in se ga nacuka. najprej se mi je zdelo smešno, ko je padal po tleh in se drl a kmalu mi je postalo boleče, psihično in fizično. to traja že skoraj leto in pol. sestra mi je tudi ponudila prebivališče pri njej doma ampak ne morem ji biti na poti in očeta nočem pustiti samega. socialna služba me stalno nadzoruje a ker imam 17 let mi prizanašajo. enkrat mi je celo ponujal alkohol in ko ga nisem sprejela mi ga je začel na silo porivati k ustom. a sem se zaprla v sobo in počakala da gre mimo. zjutraj je bilo vse v redu. jokal mi je na kolenih in mi obljubljal da se ne bo ponovilo, ko sem mu pokazala modrice. in se res ni nekaj tednov.
kaj naj storim. je sploh kaj kar lahko storim, da mu pomagam?

Draga deklica!

Žal mi je, da se ti to dogaja, tudi meni se je, sicer ne v tako hudi obliki. Poglej, tvoj oče je pijanec, ki te zlorablja fizično in psihično… Jaz vem, da ga imaš kljub vsemu rada, vem pa tudi, da se kriviš za nekaj kar nisi naredila in zato ostajaš z njim.. Ampak deklica moja, ta obdobja treznosti in pijanosti se bodo menjavala. In tista pijana obdobja bodo vedno daljša in hujša. Saj si bila na predavnajih, kajne? Oče te lahko v svojih napadih tudi pohabi, da ne govorim, kaj to njegovo pitja počne s tvojo dušo.
Hčerke alkoholikov imamo 80% možnosti, da nabašemo na partnerja alkoholika. Si predstavljaš, da boš kaj takega doživljala celo svoje življenje, to tesnobo, te zlorabe? Jaz si ne, nič več. Ti si naredila vse kar si mogla, nič več ne moreš napraviti. Tvoj oče propada pred tvojimi očmi, vem, da je to hudo… A zakaj bi morala ti reševati nekaj, kar nisi naredila?
Glede prijaznosti pa… Saj poznaš zgodbo o ženski, ki jo je mož skoraj do smrti pretepel in potem ves prijazen in slinast prišel v bolnišnico, tako dolgo jo je prepričeval in rotil, da se je vrnila k njemu. Pretepal in popival je še naprej, vsakič jo je prebutal, dokler je niso nekega dne namesto v rešilcu odpeljali mrliškem avtomobili…
Deklica ta prijaznost ni ljubezen, to je očeta manipulacija in slaba vest. Da sem še bolj odkrita, tvoj oče te prtepe, ti se ga bojiš a hkrati želiš, da bi te imel rad. Po pretepu in pijančevanju očeta zgrabi slaba vest, boji se, da boš odšla in je prijazen.. Nič več i nič manj. Zato… če bi žena odšla od grobjana, ne bi umrla… In ti če boš odšla, k sestri ali kam drugam na varno (mogoče imaš še kakega drugega sorodnika ali pa greš v dijaški dom, karkoli pač) boš nehala igrati igro, ki jo igra tvoj oče s tabo in ne boš propadla in se uničila kot človek. Zelo si še mlada, lahko ti uspe, samo pogum moraš zbrati. Tvoj oče bo propadel, ne dovoli, da te potegne s sabo, samo zato, ker bi rada, da bi te imel rad.

Drži se deklica in javi, kako si postopala,

Mojca

PA KAJ JE S TEMI SOCIALNIMI DELAVCI!!!!!!!!!!!!!!!!!
MOJCA prosim svetuj mi:
danes sem imela sestanek/pogovor kot vsak mesec (že drugi ta mesec ne vem zakaj). in vsakič, ko sem poskušala priti do besede in razložiti me je gledala sovražno in se pačila… vsako besedo je obrnila v drugo smer. rekla sem, da včasih slišim očeta ko pije ponoči in je začela spraševati, če ga spodbujam in dovolim, da pije… da zakaj ne skrijem steklenice, sam sem dovolj stara… počutila sem se prav neumno. in ko sem šla mi je rekla da so moje ocene podpovprečne in naj se potrudim mogoče bo pomagalo pri najini težavi… ne razumem kaj je s tem mislila in moje ocene so uredu… niso pohvalne ampak so čisto dovolj zame… včasih se mi zdi da so socialne delavke še bolj čudne kot alkoholiki… povdarjam pa da niso vse take… nekatere so super in razumevajoče… in Mojca prav imaš ampak nekaj me zadržuje doma. mogoče upanje ali pa le občutek pripadnosti, ki je vsakič bolj odtujen. komaj čakam da bom polnoletna. ali pa poletje ko delam popoldne.
HVALA!!! za komentar, sedaj moram pred matematiko… jutri pišemo!!!

Če bi ta socialna delavka prebrala kaj o alkoholizmu bi vedela, da tudi če alhkoholiku skrivaš alkohol, ga bo vedno našel. Presneto, ne vem, mogoče pa ona tako dela pred svojim možem ali pa mogče ona spodbuja svojega očeta, da pije. Ker kaj takega ti lahko reče le človek, ki je neveden ali pa sam na tak način rešuje stvari. Kako naj ima otrok, katerega starš pije in je v nenehnem strahu odlične ocene, ja nekateri jih imajo, poznam eno tako… Pa je moj ata vseeno pil. Nima veze, to me spet spominja na alkoholikovo mamo, ženo ali pa hči, ki skuša vse tegobe speljati v otrokove težave v šoli… Ja ja, tvoje ocene so krive, tudi moje so bile… Spomnim se primera, ko je moja sošolka imela slabe ocene in socialna delavka jo je vprašala samo če se slučajno prostituira… Pa kaj je s temi ljudmi!?
To da tvoj ata pije nima nobene veze s tabo. Poglej tudi če bi bila ti super odličnjakinja, če bi spelzala na Mont Everest bi tvoj ata še vedno pil, ker je to v njegovi psihi in ti stara 17 let tega ne moreš rešit..
Gospe dam prav samo toliko, da je prav, če je človek uspešen v življenju, ampak pitja tvojega očeta to ne bo rešilo.
Ne krivi se, tisto pripadnost pa pošlji k vragu, kje je njegova ko te mahne in ti povzroča bolečino.
Pojdi k sestri in zazživi svoje življenje.
Jaz ti drugače kot s tem, da se umakneš na varno ne znam in ne morem pomagati. Razložila sem ti, ti povedala, kaj te čaka, na tebi pa je ali boš to naredila..

Živi lepo življenje, si prevredna, da ti ga bo nekdo uničeval,

Mojca

Spoštovana gospodična,
zgrozi me, ko sem prebral, da ti kvalificirani strokovni delavci ne znajo, zmorejo in nočejo pomagati.Je pa že tako da se mogoče bojijo, da jim klientov ne bi zmanjkalo. Vendar, te lahko potolažim, da ni vsepovsod tako.Na CSD Slov.Bistrica, imajo te stvari čudovito urejene, v sodelovanju z občino.Poteka namreč program: Pomoč otrokom in mladostnikom v družini. Odziv je fantastičen in ni lepšega spoznanja in občutka, kot pomagati otrokom in mladostnikom ki izhajajo iz neurejenega družinskega okolja. Sam namreč sodelujem že drugo leto, tem programu in ti lahko podam nekaj nasvetov, okoli tega, kar se ti dogaja.Mislim, da je potrebno, da se ti tudi na kratko predstavim. Sem oče dveh čudovitih otrok, sina in hčere, srečno poročen,z čudovito ženo.
Zasebno življenje, imam urejenega na najboljši možni način, vendar da do tega tudi prideš moraš delati načrtno, z zastavljenimi cilji, s kančkom sreče, ki mora biti tudi prisotna.Izhajal pa sem namreč iz družine v kateri je bil tudi prisoten alkohol oče je bil občasno nasilen, vendar nikoli do otrok, skratka v določeni trenutkih, vendar čudovit oče ko je bil trezen.Alkohol v družini, podkrepljen z nasilnostjo je prava kombinacija, da lahko nekomu ali več-njim uničiš mladost in kasneje tudi samostojno življensko pot, saj se ne zmorejo in ne znajo potegniti iz brezna v katerega pademo.Pa vendar lahko.V tvojem primeru, se moraš odločno upreti temu nasilništvu, tudi če je oče, ko je trezen, kot praviš najboljši oče na svetu.Lahko se spozabi do te mere, da si lahko resno ogrožena tudi za življenje, saj, ko je človek pijan izgubi razsodnost za svoja dejanja, nekateri celo do te mere, da se ničesar ne spominjajo. In kaj bo to tebi kasneje pomagalo. Ne vidim razloga, da se nebi preselila za nekaj časa k tvoji sestri, saj jo skrbi zate, pa tudi ti si ji lahko koristna, potrebovala bo pomoč, kasneje varstvo, skratka ne boš ji v napoto.Vem da se ti oče smili, vendar ima priložnost in podporo da bi lahko marsikaj spremenil na bolje pa se obnaša kot mali razvajeni otrok, ki išče koristi in pozornost.Ampak, za svojo in vajino prihodnost bo moral potegniti črto svojemu početju že danes, saj mu bo zmanjkalo časa za ureditev razmer. Pijanec postane zasvojen alkoholik že po dobrih treh, do šestih mesecih intenzivnega pitja, še prej, kot se sam zaveda da je zasvojen.Imeti moraš preklemano moč in voljo da se tega sploh rešiš.Družba v kateri se nahajaš je najpogostejši vzrok pitja, vendar o pitju alkohola odločaš ti sam in ne drugi, kot se radi izgovarjajo in prenesejo krivdo na ostale.Potreben je temeljit pogovor s tvojim očetom prav tako ga je treba postaviti pred dejstvo,da je potrebno izbrat med alkoholom, ali pa nekom ki ga ima rad ter mu stoji ob strani.In ni odstopanja, samo red in disciplina ga lahko rešita, to mora vzeti v zakup.
Mislim da sem ti vsaj malo svetoval, kako se boš morala odločiti.Ampak navodil se moraš držati drugače nisi naredila nič.

P.S.

Želim ti veliko uspeha in vedi da je tudi zate prostor pod soncem ter da ti nihče ne sme kratiti tvojih pravic, niti najmanj pa tisti ki bi te morali imeti radi in so ti podarili življenje.
Ni razloga za obup,bodi močna in vztrajna, saj si pravi biser.
Lep pozdrav Miro

Tale prispevek od G. Mirota je zelo na mestu, tudi jaz sem vesel takega dobrega prispevka, ki je človeku v pomoč.
Če izhajam iz prispevka (29.11.10 22:07) zagovarjam, da se očetu napiše spoštljivo pismo, da ga imaš rada in bi mu rada pomagala pri njegovi odločitvi, da gre na zdravljenje in verjameš, da je to zmožen in vreden izpeljati. Dokler bo bolan in se nebo odločil za zdravljenje prekinjaš stike z njim in boš živela drugje.
Pomagaš mu lahko na tak način, da ga soočiš z njegovo boleznijo, to pa dosežeš z odhodom, ko človeka postaviš pred dejstvo –> ALKOHOL, ŽIVOTARJENJE ALI ŽIVLJENJE V RADOSTI IN SOBIVANJU Z LJUDMI, KI GA IMATE RADI!
Spoštovana, sebe uničujež v njegovi navzočnosti, škodiš pa mu žal s tem, ko si z njim in se ne sooči sam s seboj.
Sestra ti je podala zdravo roko, sprejmi jo. To ni beg pred odgovornostjo, to je sprejemanje odgovornosti, ki ti gre in nič več. Ni tvoja odgovornost, če oče pije, zase je odgovoren sam, sam se bo odločil, kako naprej. Ne opijaš ga ti, ne opija ga alkohol, ne opija ga družba, opija ga njegova roka. Tvoja odgovornost je, da mu omogočiš soočanje in odgovorno sprejmeš svoje življenje, ki ti je dano v dar. Ti si dar temu svetu, ki je vreden spoštovanje, pozornosti… Prepričan sem, da sestri nebi bila v breme, sestra bi bila manj zaskrbljena zate, razbremenila bi jo.
Vso srečo!

HVALA ZA VSE VAŠE KOMENTARJE!!!
Glede na to, da ste si vzeli čas, da ste mi pomagali in verjemite, da ste mi, se mi zdi, da sem vam dolžna in vam z veseljem povem, da se selim k sestri so svojega 18 leta starosti. Potem pa kamor me bo pot nesla. Imela bom svojo sobo, kopalnico ter lahko se bom ukvarjala s svojo nečakinjo, ki je pred tremi urami dopolnila en dan. V selitev pa me je prepričal sestrin mož s katerim se zadnje čase super razumem. Glede očeta mi je žal a sem tiho dojela, da je bolje zame, če grem. Čeprav ga bom redno obiskovala!!!!
Moč in volja: vem, da niso vsi socialni delavci takšni, srečujem se z veliko dobrimi in prijaznimi osebami, ki so mi pomagali. Veselim se selitve ampak vseeno sem žalostna, ker odhajam. Najverjetneje pa bom, po 18 letu oz. pa zaključku srednje šole, odšla študirat v LJ. Vsaj taki so moji plani. HVALA ŠEENKRAT.
MOJCA: hvala ti za podporo in tvoje koristne nasvete.

Draga moja deklica, super je, da si se tako odločila.. Mogoče še obišči kako skupini za samopomoč, mogoče Dr. Perka ali pa mag. Kladnika, svetovala bi ti tudi AA, ampak jih ne poznam najbolje, tako, da ti svoje izkušnje o njih ne morem podati. Zdaj je čas, ko maoraš predelati vse, kar se ti je zgodilo. In potem samo živi in pojdi, kamor te vodi srce.
Upam, da bo tvoja pot uspešna, zslužiš si in upam, da Dedek maraz tudi tebi prinese srečo v očeh.

Lepo bodi, stiskam pesti zate,

Mojca