Pozdravljeni,
7-letni sin se zdravi v bolnišnici zaradi osteomielitisa na levem gležnju. Bil je opreiran. Ima drenaže in lavažo sklepa, vnetni parametri so v upadanju. Prizadete so bile vse tri kosti v sklepu, ortoped je vanje naredil luknje, med drugim je bila okužba tudi na delu rastne cone. Okužba naj bi bila hematogena, pred mesecem je imel na tej nogi tvor, bakterioloških izvidov še ni. Hemokultura pa je sterilna. Trenutno dobiva trotirno antibiotično terapijo in analgetike. Povedali so nam, da bo zdravljenje dolgotrajno.

Prosila bi za vase mnenje, kakšen nasvet kaj lahko naredimo kot starši, kaj nas čaka v času okrevanja, pride morda v poštev kakšna fizioterapija in morda vaše izkušnje glede okrevanja, kakšne so možnosti ponovitve. Kakšne so lahko posledice zaradi prizadete rastne cone?

Vem, da je takšno prognoziranje težavno, pa vendar vas prosim za odgovore, ker bi želela izvedeti čim več, da lahko kar najhitreje ukrepamo v otrokovo dobro. Že tako je prestal ogromno bolečin in čaka ga dolgotrejno zdravljenje v bolnišnici.

Najlepša hvala za vaš odgovor.

Sonja

Zdravljenje osteomielitisa je res dolgotrajno in zahteva veliko potrpežljivosti pacienta in nasploh vseh vpetenih. Končna funkcija sklepa po prebolelem osteomielitisu bo odvisna predvsem od tega kako hitro je bilo pričeto z zdravljenjem oz. do kakšne stopnje so se zaradi okužbe poškodovale hrustančne sklepne površine. V kolikor je bila okužba ugotovljena v zgodnji fazi in ni prišlo že do izrazitejše destrukcije kosti in priležnih sklepnih površin je možno pričakovati, da bo funkcija sklepa po ozdravitvi normalna. Vsekakor je po zaključenem zdravljenju pomembno, da se z vodeno fizikalno terapijo poskrbi za povrnitev normalnega obsega gibljivosti sklepa. Drug problem, ki se pojavlja pri osteomielitisu je, da lahko pride do poškodbe rastnih stik – to lahko kasneje moti normalno rast kosti, kar ima lahko za posledico okrajšavo okončine ali celo osno deformacijo zaradi neenakomernega prenehanja rasti kosti. V fazi zdravljenja osteomielitisa je skoraj nemogoče napovedati kakšno je tveganje, da bo do česa takega prišlo, pomembno pa je da se otroka spremlja z obdobnimi pregledi in kontrolnimi rentgenskimi slikanji še nekaj let po preboleli okužbi. Tako lahko pravočasno ugotovimo motnjo v kostni rasti in možno je tudi ustrezno ukrepanje s katerim lahko preprečimo razvoj deformacij.