Ostati v zvezi zaradi otroka, ali odditi?
Točno tako. Najmanj kar tu manjka je osnovno spoštovanje do sočloveka…
[/quote]
Ko te nekdo večkrat prizadene, poniža, ti laže,… ga ne spoštuješ več… Saj te tudi on ne, sicer ti ne bi tega počel. Sem bila (žal) v taki uničujoci vezi.. in “gabiš se mi” je še najmanj kar izkričiš, ko zaradi nekoga “postaneš žival”. Pa ne mi zdaj o izbiri… včasih je ni… oziroma je ni takoj. Lep dan.
[/quote]
Morda. Izbira je vedno, dobra, slaba, slabša… Vprašanje je le kje se konča udobje in kje se v smislu odhoda začne trpljenje, ki ga ne preneseš.
Ne vem zagotovo kako je bilo v tem primeru, ampak za svoj primer vem, da sem ji dovolil preveč, da sem ostal predolgo in da danes kaj takega ne bi bilo več mogoče.
Zakaj tako? Zaradi vzgoje doma in vzorcev, ki sem jih prinesel od doma, iz primarne družine.
Če bi name zakričala “gabiš se mi” ali me kako drugače poniževala… ji zmečem stvari iz stanovanja… Sam premorem toliko spoštovanja soljudi, da sočloveka ne pripeljem v tako situacijo, zato od njih pričakujem enako.
@ avtor;
Imam nekaj izkušen na lastni koži. Večino komentarjev pa se strinjam. Razumeti moraš partnerja, čutiti. Ampak sebe moraš pa SPOŠTOVAT; in sebi postaviti mejo okusa. Jaz si je žal nisem – pravočasno. Bodi fer, za kreg sta vedno potrebna 2. & KOMUNIKACIJA!
Sam sem se naučil, sedaj par let po ločitvi, da bivš verjetno ni čustveno sposobna sprejeti moškega zaradi primarnih vzorcev. Morda se motim. Sedaj je vprašanje, ali sta sposobna komunikacije z drugimi, tabo, v okolici, službi, … in če ji besede pridejo do živega. Najtežje je videti svoje ogledalo. => če sta oba sposobna tega… potem pogovor je možen.
2.
Otrok je srečen, če so srečni starši. Moji otroci so danes bolj srečni pri obeh, obeh starših. Zaradi otroka nisem ostal v zvezi in danes sem žalosten, da nisem odšel že preje. Moj čas je kvalitetnejši z otrokom. PRedam mu vrednote življenja ki so bile preje zminirane. Otroke moram pa včasih brcnt čez vhodna vrata!
3.
Ljubica al pa nov partner… sporočilo vsem… nihče ni samoumeven. Za vse se moramo potruditi. Ali misliš, da se bo vse z novim partnerjem izšlo? Bo ja – samo če imaš/ta sposobnost iz 1. točke in
Morda še pripišem kasneje.
Želel bi še dodati za moj prispevek…
SKUPNO srkbništvo ne moreš dobiti, če se ne strinjata oba. Jaz sem poskušal v intervalih, preverjal stanje in mnjenje bivš, še par dni pred sodnikom,… ampak ni popustila. Kakšno leto je trajalo. Ponovil sem zgodbo pred sodnikom, pa ji je sodnica vprašala zakaj ne.. pa nič. Ni bilo argumenta. Preko trupel je hotela. Verjem, nisem bil niti jaz angelček – danes vem, naredil sem marsikatero napako. Toda otroku niti teb ne pomaga, če dokazuješ da si ti boljši kot ona… napačen recept. Bistvo, zaključi, izkoristi vsak dan namesto pri sodniku z otrokom.
Bistvo je, piši stanje, pripravljaj teren za KVALITETEN čas z otrokom, ostani blizu otroka in bodi na razpolago ampak ne vtikaj se v njeno življenje.
Popolnoma se strinjam s tabo kockakocka..tudi sama sem že izrekla takšne besede IZ OBUPA…lepa beseda ni našla lepega mesta..potem sem prosila..jokala…grozila….na koncu pa sem se zatekla v grozno komunikacijo…ljudje, ki tega niso doživeli ne morejo razumeti…podprem lahko s tem da sem sama odraščala ob starših ki so imeli ljubeče odnose..nikoli žal besede..tako da ne more kdo trditi da sem te “vzorce” prinesla v razmerje…ne, takšna sem postala zaradi razmerja in pa seveda, ker sem si dovolila.
je pa grozno, se strinjam
Če uporabiš besedno zvezo gnusiš se mi ali besedo gnoj, poveš veliko o sebi in malo o drugem. Takšen ne postaneš zaradi medsebojnih odnosov, ampak ti medsebojni odnosi omogočijo, da pride na plano tisto temačno v tebi, kar v normalnih okoliščinah leži nekje v globinah. Ljudje svoj drugi obraz pokažemo šele, ko smo potisnjeni v kot. Ampak če imaš deset ljudi in identično situacijo, se bodo različni ljudje odzivali različno, zato je odgovornost za svoje početje nemogoče prenesti na drugega in se pred sabo opravičevati, da si bil izzvan ali kaj podobnega. Če so se v primarni družini težave pod preprogo pometale s prijaznimi besedami, se jih žal nisi naučila reševati. Ampak to je tvoj problem, tega nikomur ni treba ne razumeti ne prenašati. To ni stvar črno-belega pogleda na odnose, ampak pristopa k reševanju problemov in soočanja z njimi.
Je pa nesmiselno svoje jok, grožnje in uporabo grozne komunikacijo, ki si se jih posluževala za nekonstruktivno reševanje težav, označiti za grozne. Bolje je to vzeti za izhodišče za delo na sebi. Na to temo je napisanih veliko knjig, konkretne naslove ti bo predlagal kdo drug. Preberi kakšno.
Če uporabiš besedno zvezo gnusiš se mi ali besedo gnoj, poveš veliko o sebi in malo o drugem. Takšen ne postaneš zaradi medsebojnih odnosov, ampak ti medsebojni odnosi omogočijo, da pride na plano tisto temačno v tebi, kar v normalnih okoliščinah leži nekje v globinah. Ljudje svoj drugi obraz pokažemo šele, ko smo potisnjeni v kot. Ampak če imaš deset ljudi in identično situacijo, se bodo različni ljudje odzivali različno, zato je odgovornost za svoje početje nemogoče prenesti na drugega in se pred sabo opravičevati, da si bil izzvan ali kaj podobnega. Če so se v primarni družini težave pod preprogo pometale s prijaznimi besedami, se jih žal nisi naučila reševati. Ampak to je tvoj problem, tega nikomur ni treba ne razumeti ne prenašati. To ni stvar črno-belega pogleda na odnose, ampak pristopa k reševanju problemov in soočanja z njimi.
Je pa nesmiselno svoje jok, grožnje in uporabo grozne komunikacijo, ki si se jih posluževala za nekonstruktivno reševanje težav, označiti za grozne. Bolje je to vzeti za izhodišče za delo na sebi. Na to temo je napisanih veliko knjig, konkretne naslove ti bo predlagal kdo drug. Preberi kakšno.
[/quote]
Bravo!
Kratko in jedernato, vse povedano!
Podpis!
Iz svoje življenjske izkušnje… Ko prideš do tolikšne mere laži, ponižanj do partnerja… Ja, sploh če je tu še otrok… ( pa ne mislim da vztrajaš zaradi otroka – čeprav nas je to probavalo še in še in še…………. ) menim da je čas, da se poslovita. Vsaj tako je bilo pri nama. Vse več laži, ponižanje tako ali drugače, na koncu že 4leta isto skuhana kava, ni bila več kava. Če gledam nazaj…. Obupno sva si želela otroka…. Dobila sva jo. Po ugotovljenem pozitvnem testu nosečnosti, cca.4mesece, je vse šlo STRMO navzdol. okoli 7ih mesecov starosti otroka, sva šla narazen.. malo po 1 letu spet probala – pa smo ja družina, otrok ne bo brez obeh itd itdi itd… bova ja močna in probala težave prebrodit… Ja. Po njenem drugem letu sma bla spet na istem. Amen. konec, ker nima smisla.
Vsak vikend ven s kolegi, jaz sn še mogla skoraj vprašat če lahko grem v trgovino po živila ( s tamalo ) , ko sem rekla da bi jaz tudi šla s kolegico na kavo recimo… Kaj bi te rada, se te hodiš ven … Aja kam že ? Dovol je, da si v trgovini bla ? – tako daleč je prišlo.
Marsikomu to očitno ni nič… je pa veliko.Zaradi otroka vztajat NE.
otrok bo imel več od obeh ČE JE TAKA SITUACIJA, da gresta narazen
pri nas je sedaj bolje.
ko je njegov vikend ( ki si ga izbere da je z otrokom ) je torej več doseženega, kot takrat ko smo živeli skupaj. škoda, ampak vsaj otrok ima več od očeta. in od mene posledično.
Vedno ne gre kot smo si želeli ali načrtovali..
Pa vse dobro.
Nekaj zanimivih odgovorov si dobil. Če je res tako kot praviš, potem je s tvojo partnerko nekaj hudo narobe. To da nekomu onemogočaš uro ali dve s prijatelji, kljub temu da ti ves preostanek dneva posveti je pač grozljivo obnašanje. Tukaj si sam kriv, da temu tako nisi naredil meje. Preprosto se tako ne more obnašati do tebe. Druga stvar je, ali so bili te izhodi res tako redki kot praviš sam. Deluješ mi malce egoista pa se tega sploh ne zavedaš. Koliko so se tvoji izhodi zmanjšali po tem ko si dobil otroka? Precej izpostavljaš materialne stvari. Kako pa kaj tista človeška plat? ali si jo slišal, je res krivda tako zelo na strani tvoje žene? Vse deluje tako, da nisi dobil kar si iskal in si presedlal drugam. Živlenje in odnosi so vedno polni presenečenj. 4 leta že nista seksala, to znaš izpostaviti, kdaj si jo nazadnje kam peljal? bi znal najti dogodek, za katerega bi si upal trdit, da sta ga obiskala zaradi nje? Jaz tukaj vidim dve popolnoma nezreli osebi, ti si po mojem mnenju totalen egoist, ki zadovoljevanje potreb vidiš samo v materialnem smislu, pogovori so pa zato, ker so te tako naučili. On ja pa funkcionalno in psihofizično nesposobna oseba, ki lastne frustracije skozi partnerja meče na plano, se igra posesivko itd. Kakšen otrok bo ratal od takih dveh staršev si niti ne upam predstavljati. Glede komentarja kocke. MOraš razumet, da je to pač tipično taka ženska kot tvoja. NIkoli nič kriva, vedno vse naredi prav, avtomatsko so za vse krivi moški. Zato ti priporočam da to ignoriraš. Je ni situacije, ki bi opravičila tak besedni zaklad tvoje partnerke, je ni. V glavnem, tebi priporočam da stopiš 2 koraka nazaj in se malce vprašaš določene stvari (sem ti jih naštel). S svojo bivšo pa rabita tak iskren pogovor v prisotnosti tretje osebe.
Če uporabiš besedno zvezo gnusiš se mi ali besedo gnoj, poveš veliko o sebi in malo o drugem. Takšen ne postaneš zaradi medsebojnih odnosov, ampak ti medsebojni odnosi omogočijo, da pride na plano tisto temačno v tebi, kar v normalnih okoliščinah leži nekje v globinah. Ljudje svoj drugi obraz pokažemo šele, ko smo potisnjeni v kot. Ampak če imaš deset ljudi in identično situacijo, se bodo različni ljudje odzivali različno, zato je odgovornost za svoje početje nemogoče prenesti na drugega in se pred sabo opravičevati, da si bil izzvan ali kaj podobnega. Če so se v primarni družini težave pod preprogo pometale s prijaznimi besedami, se jih žal nisi naučila reševati. Ampak to je tvoj problem, tega nikomur ni treba ne razumeti ne prenašati. To ni stvar črno-belega pogleda na odnose, ampak pristopa k reševanju problemov in soočanja z njimi.
Je pa nesmiselno svoje jok, grožnje in uporabo grozne komunikacijo, ki si se jih posluževala za nekonstruktivno reševanje težav, označiti za grozne. Bolje je to vzeti za izhodišče za delo na sebi. Na to temo je napisanih veliko knjig, konkretne naslove ti bo predlagal kdo drug. Preberi kakšno.
[/quote]
Skratka, tisti, ki je verbalno nasilen, pravzaprav ni kriv?
Ne strinjam se s takšnim prelaganjem krivde. Prav gotovo to ne velja vedno in povsod. So ljudje, ki si enostavno vzamejo pravico do nasilja, poniževanja in nesramnosti, nekateri tudi do udarcev. Skratka, večna dilema o kuri in jajcu. Ampak za svoja dejanja in besede je vseeno odgovoren vsak sam, tudi če je stisnjen v kot.
Mora biti lep občutek ko iz pediestala dol gledate in se čutite da lahko sodite ljudi.
Kar se mene tiče se zavedam svojih napak in delam na njih (in ja tudi s pomočjo knjig in tetapevta). Želela sem povedati, da razumem kako te lahko situacije pripeljejo tako daleč da se spremeniš v osebo, ki ne želiš biti. Ne pa mislit da vaše moraliziranje (ki bolj ali manj izhaja iz teorije ker imam občutek da se večina od vas na MON hodi naslajat nad tujimi problemi v smislu “hvala bogu da jaz nimam tak) ljudem pomaga, ob njih se počutijo še slabše
Vsakemu kdaj poči film, vprašanje je kakšna škoda je po tem.
Eni smo se pač naučili samokontrole že v mladosti. Jaz sem za to imel odličen vzor v učitelju iz srednje šole. Največje probleme je reševal na spoštljiv in fer način pa mu takrat tega ne bi bilo treba. Takrat starši še niso hodili v šolo z odvetniki… Tak je pač bil in vedno je dosegel tisto, kar je hotel, tisto, kar je bilo prav. Ob njem sem se počutil približno tako kot takrat, ko sem stal pod Nelsonovim spomenikom… gledam gor pa ga komaj vidim, tako visoko je… no, moj učitelj je bil tako visoko z dostojanstvom.
Bravo… super si napisala… Meni se ni več dalo (beri: ni se mi zdelo vredno).
Bom pa še nekaj dodala… prepričana sem, da 90% tukaj sodelujočih je bilo prevaranih v zakonu, vezi, razmerju… saj če cloveku vse laufa in je srečen in zadovoljen, ne blodi po forumu z naslovom “Varanje, ločitev, nezvestoba”. … Ampak oni so nad-ljudje… ko so odkrili, da jih partner-ka vara, so skomignili z rameni in rekli” kaj češ, se zgodi… glavno, da si srečen/ srečna” in odšli skozi vrata. In sijalo je sonce, v zraku je bila pomlad… in otroci so spuščali pisane balončke v zrak… Veš da…
Bravo… super si napisala… Meni se ni več dalo (beri: ni se mi zdelo vredno).
Bom pa še nekaj dodala… prepričana sem, da 90% tukaj sodelujočih je bilo prevaranih v zakonu, vezi, razmerju… saj če cloveku vse laufa in je srečen in zadovoljen, ne blodi po forumu z naslovom “Varanje, ločitev, nezvestoba”. … Ampak oni so nad-ljudje… ko so odkrili, da jih partner-ka vara, so skomignili z rameni in rekli” kaj češ, se zgodi… glavno, da si srečen/ srečna” in odšli skozi vrata. In sijalo je sonce, v zraku je bila pomlad… in otroci so spuščali pisane balončke v zrak… Veš da…
[/quote]
Uh…. Daleč od tega. Bolelo je za znoret, a udaril nisem, niti nisem žalil. Sem pa imel takrat vse sorte besed na koncu jezika. Ostal sem na svojem nivoju…
Potolažila me je misel moje znanke: “Bog male grehe kaznuje takoj, za večje pa malo počaka.”
Bravo… super si napisala… Meni se ni več dalo (beri: ni se mi zdelo vredno).
Bom pa še nekaj dodala… prepričana sem, da 90% tukaj sodelujočih je bilo prevaranih v zakonu, vezi, razmerju… saj če cloveku vse laufa in je srečen in zadovoljen, ne blodi po forumu z naslovom “Varanje, ločitev, nezvestoba”. … Ampak oni so nad-ljudje… ko so odkrili, da jih partner-ka vara, so skomignili z rameni in rekli” kaj češ, se zgodi… glavno, da si srečen/ srečna” in odšli skozi vrata. In sijalo je sonce, v zraku je bila pomlad… in otroci so spuščali pisane balončke v zrak… Veš da…
[/quote]
Da, zato se ti pa dogajajo nekontrolirani izbruhi. Namesto da se zamisliš nad vedenjem, ki ni vredno zrelega človeka, raje najdeš somišljenike, da lahko ostaneš pri zgrešenih odzivih. Vsi smo krvavi pod kožo in vsi delamo napake. Razlika je, kako gledamo na to. Enim je vse dobro, sprejemljivo in opravičljivo, enim pa ne.
Pa je tehnika za obvladovanje v bistvu zelo preprosta. Odlično se obnese tudi pri najstnikih, samo žal je vsi starši ne sprejemajo in raje rinejo z glavo skozi zid. Verjetno si že slišala zanjo: prešteješ do deset. V tem času se ti vklopijo možgani, po domače povedano, ne odzivaš se več skoraj na podzavestni ravni samo z možgansko skorjo. In si boljši gospodar svojih odzivov. In če ti uspe to privzgojiti tudi otroku, je to ena taka družinska matura in po mojem nekaj, kar je vredno dati na pot.
Pa tudi dosežeš na tak način veliko več kot z grdimi besedami. Duška si pa daš lahko tudi drugače.
Bravo… super si napisala… Meni se ni več dalo (beri: ni se mi zdelo vredno).
Bom pa še nekaj dodala… prepričana sem, da 90% tukaj sodelujočih je bilo prevaranih v zakonu, vezi, razmerju… saj če cloveku vse laufa in je srečen in zadovoljen, ne blodi po forumu z naslovom “Varanje, ločitev, nezvestoba”. … Ampak oni so nad-ljudje… ko so odkrili, da jih partner-ka vara, so skomignili z rameni in rekli” kaj češ, se zgodi… glavno, da si srečen/ srečna” in odšli skozi vrata. In sijalo je sonce, v zraku je bila pomlad… in otroci so spuščali pisane balončke v zrak… Veš da…
[/quote]
Zakaj imate potrebo braniti grozno početje, ki ga tako imenujete po lastnih besedah?
Mar nismo na isti strani, da se tega naj ne bi počelo?
In ali ni pravzaprav čudovito človeško, da nekateri tega ne počno, ne glede na okoliščine?