Naša mala triletna pikolina je k sreči antibiotik dobila samo enkrat, pri starosti leto in pol. Bilo je težko, nisem ji ga rinila na silo, vendar je vseeno bruhala in se davila. Odvisno je od otroka, ampak pri naši pupiki najbolj pomaga umirjeno in odločno prigovarjanje ter razlaganje situacije.
Več težav smo imeli z daleronom. Ker je bila prvo leto v vrtcu zeloooo pogosto bolna (skoraj vsaka dva do tri tedne) in ker ima vročinske krče, je pojedla zelooo veliko dalerona in dobila veliko svečk v ritko. Pri vsem naštetem je bil jok. Poskusila sem jo pretentati, sicer je uspelo, vendar sem izgubila njeno zaupanje. Tako sem imela le dodatne težave, saj mi ni zaupala pri previjanju pleničke in hranjenju. Zato sem jo raje stisnila k sebi, tolažila in prigovarjala in VSAKIČ je popustila (to je včasih trajalo tudi 15 minut in več, zato sem se tega prigovarjanja lotila že prej, ne pa takrat, ko je bila vročina že previsoka). Celo nogice je sama dvignila v zrak, da sem ji dala svečko. Ko je bila stara dve leti, pa je bila vajena že vsega hudega, zato nismo imeli več problemov s tem. Se mi pa zdi, da je lažje, če se da otroku izbiro – ali svečko ali daleron, ali bi raje po žlički ali s kapalko…
Sem pa vse te travme z zdravili izkoristila sebi v prid, in sicer jo vsakič, ko se noče obleči ali obuti spomnim, kako je zoprno ko smo bolni in moramo jesti zdravila. Tako mi vsakič pokima in se nakremži, češ, zdravila so fuj, in obuje copate 🙂

Za zdravila in zdravnike nikoli me lažemo, podkupujemo, prirejamo resnico. Imaš vročino in moraš spiti sirup. Zlepa (odpreš usta in brizgalka se sprazne) ali pa zgrda (mama te prime za lička in odpre usta). Dbe variante so. Sama izbere. Parkrat je bila ta grda varianta, potem pa je ugotovila, da je lepše zlepa. Brizgalko (od dalerona, brez špice spredaj) uporabljamo zaradi praktičnih razlogoc – žlička se hitreje polije.

super ste napisali da niste strokovnjak!