Pozdravljeni! Sem študent, Univerze v Ljubljani. Nekaj časa nazaj sem pisal o mojih težavah na tem forumu. Iskreno se zahvaljujem vsem za informacije. Tudi sedaj se še nekako vrtim v “začaranem krogu”, kjer ne vidim izhoda. Če izpostavim, dejstva iz prejšnje teme živim namreč v čustveno-zafrostrirani družini. Vse mi gre še bolj navzdol kot je bilo. Težave so se mi začele pojavljati na fakulteti, na zdravstvenem področju, ter nasplošno v življenju. Dejstvo je, da se hočem nekako oddaljiti od staršev ter zaživeti na svojem, vendar tega enostavno nisem sposoben ta trenutek. Npr. ko grem v Ljubljano na fakulteto dobim napad panike, pred tem sem prebolel anksiozno motnjo. Oče, je stalno pijan doma ter mi očita naj se poberem. Včasih mi tudi zagrozi “da me bo tako udaril, da se ne bom tri dni pobral” in podobno. Ravno, danes sem izvedel hudo novico zame, zaradi enega predmeta na fakulteti. Seminarske naloge nisem uspešno opravil, kar pomeni da ne bom moral opravljati izpita iz tega predmeta. Pogoj za naslednji letnik mora opravljenih vsaj 10 predmetov od 12ih. Prosim, vas za pomoč, kam naj se obrnem.

Nujno!

Hvala vaš Quantum!

se ne spomnim, kaj ej bilo prej. če živiš v študentu je to relativno poceni, imaš štipendijo? odseli se od doma, občasno lahko preko študenta kaj zaslužiš in pusti tisto tvojo familijo pri miru. resno se loti študija, na Aškerčevi vem, da je psihiater, pa naj ti pomaga.

Haha, sme mislil po anslovu teme, da gre za kaj poltičnega. 🙂

V časih, ko sem sam še študiral, je bilo kar nekaj študentov, ki so pravzaprav že v času študija živeli zelo samostojno življenje in praktično skorajda niso imeli stikov s svojo matično družino. Vsak ima za to svoje razloge. Po večini tehtne in žalostne. Spomnim se enega študenta, ki je bil tudi vse vikende v Ljubljani. En takšen vikend, ko je bilo v študentu bolj malo študentov, je naredil samomor. Težave, s kakršnimi se v takšnem primeru spopada mladi človek torej niso zanemarljive. Niso pa niti nerešljive.
Poglej, Guantum, ne glede na to ali se ti s svojo družino čudovito razumeš ali ne, si boš nekega dne vendarle moral ustvarit lastno življenje. Danes večina razvajene mladine to vez s starši razmeroma pozno pretrga, zato se tistim, ki nimajo druge izbire, to zdi nekaj zelo tragičnega. Ni tragično, res pa, da ni enostavno. Tudi sam sem že v času študija nekako začel skrbeti sam zase, delal prek študentskega servisa, študiral, se praktično sam vzdrževal in posledično tudi zelo malo videval svojo družino. Krivo je bilo delo ne slabi odnosi. To se mi je na koncu obrestovalo tudi s tem, da sem po končanem študiju zaradi mnogih delovnih izkušenj razmeroma hitro našel zaposlitev.
Svetujem ti, da se čim manj obremenjuješ s tvojo družino. Je takšna kot je, tvoja je, nisi si je sam izbral in ne moreš je zamenjat. Ali se bodo oni kdaj spremenili, pa ni odvisno od tebe, ampak od njih samih. toda v tem trenutku imaš ti dovolj dela sam s sabo in s svojim študijem in ne moreš (in ne smeš) se preveč ukvarjat z njimi. Za tvojo prihodnost gre in trenutno je tvoja boljša prihodnost v veliki meri odvisna od študijske uspešnosti.
Poišči strokovno pomoč, tudi če bo to samo pogovor, nasvet, ti bo lažje. In ZAGRABI zadevo! Najprej popravi seminarsko nalogo. Pojdi do profesorja in se pogovori z njim ali je možno seminarsko popravit oziroma napisat novo seminarsko, z novo temo. Pred oddajo ti svetujem, da jo daš prebrat komu, ki obvlada slovnico, saj v tvojem pisanju zaznavam nekaj očitnih pravopisnih napak oziroma napačnih uporab določenih besed. Saj ne da bi drugi pisali pravilno, toda poznam primere profesorjev, ki so znoreli in zavrnili seminarsko nalogo, že če so v njej videli kakšne očitne slovnične napake. To je mišljeno dobronamerno ne kot kritika tvojega zapisa.
Skratka, le pogumno naprej in ko se lotevaš problemov, se loti reševat enega po enega in zapomni si, da težave tvoje družine niso in ne smejo biti tvoj glavni problem. Če si v stresu, pa poišči pomoč v fizični aktivnosti. Zdaj bo kmalu pomlad in svetujem ti tek na prostem. To te bo pred izpitnim obdobjem postavilo v dobro psiho-fizično kondicijo.

Nujnih stvari ni, so(smo 😉 samo ljudje, ki zamujajo/mo in ti zamujaš z odhodom od hiše, zamujaš s svojo samostojnostjo.

Očitno je, da imate doma precej stvari napačno postavljenih in ti si prešibak (ker si njihov otrok), da bi lahko kaj bistveno spremenil tam, zato moraš na svoje.