osamljenost med svojimi ljudmi
http://med.over.net/forum5/read.php?151,10118710,10118710#msg-10118710
Brala sem članek na 24 ur, ki govori o osamljenosti med svojimi ljudmi, ko so ljudje osamljeni z možem ali ženo, osamljeni v krogu najbližjih.
Kakšni ljudje so to? Ne morem in ne morem razumet tega. Tega občutka osamljenost ne razumem. Zakaj do tega pride? Kakšen občutek je to?
Ker članek je bil zanimiv in bi ga rada »začutila«.
Hvala.
Glede te teme bi bilo mogoče napisati celo knjigo. Osnovne vzroke, je omenila že psihoterapevtka v članku.
Osebno verjamem, da se s to težavo sooča zelo veliko ljudi.
Vse se začne že s spočetjem. Nosečnost, porod in prve 4 leta otrokovega življenja bi morale biti posvečene otroku. Otrok se mora v tem času počutiti zaželeno in ljubljeno, tako s strani mame in očeta, kot tudi s strani starih staršev. Ne smemo pozabiti tudi zdravega odnosa do mej in otrokovega omejevanja, s katerim je potrebno začeti, ko se rodi otrokov EGO (nekje od 1,5 leta naprej). Meje so nujne (v obliki ljubeče avtoritete), da se bo otrok znotraj teh mej lahko počutil dovolj varno. Vse to je še v najmanjši meri vezano na direktni odnos z otrokom, ampak predvsem z vsemi odnosi med najožjimi odraslimi družinskimi člani (starši in stari starši).
Ko se otrok rodi (in že pred rojstvom), čuti, da so vsi njegovi najožji družinski člani ENO z njim. Ko mama doživlja stres, tega še ne zna diferencirati kot mamim stres, ampak ga doživlja kot lastni stres (stik z mamo je največji, seveda pa podobno velja tudi za ostale najožje člane).
Dobro to so idealna prva 4 leta.
Kaj pa v realnosti.
Ženski princip je bil v preteklosti poteptan, zaničevan, zažgan, posiljen, umorjen, izrezan ipd. V veliki meri so za vse te krutosti krivi moški. Biti ženska je v preteklosti (v določenih kulturah še sedaj) pomenilo biti nekaj slabšalnega. Hočeš nočeš so se morale ženske temu prilagoditi – in sicer tako, da so začele v veliki meri moške manipulirati in čustveno izsiljevati po eno strani in z njimi tekmovati po drugi strani. Rezultat tega je družba v kateri živi na milijardne zmedenih moških in žensk, ki nimajo več nobenega stika s svojo pravo identiteto (deloma so k temu pripomogli tudi hormonski motilci, slaba prehrana in ležerno življenje).
Zakaj je to pomembno.
Ker takšni starši otroku niso sposobni dati zgoraj opisanih vzorov. Veliko žensk nosečnost doživlja kot stres, da o strahu pred porodom ne govorim. Prav tako se danes od žensk pričakuje (oz. to sedaj pričakujejo že kar same od sebe), da bodo domov nosile denar in moškemu ne bodo (nikoli) dovolile, da bi bile finančno odvisne od njega. Moški smo po drugi strani izgubili večji del naravne potentnosti, smo še samo majhen % pravih moških. To nas dela narcistične fantke, namesto da bi postali odgovorni moški, ki so sposobni ščititi svojo družino (ali pleme). Otrok se v takšni skupnosti ne more počutiti varno, pa ne samo to. Takšen otrok v veliki meri izgubi stik s svojim telesom, notranjimi impulzi in identiteto. Kot tak pa ne more vzpostavljati pristnih medsebojnih odnosov v odrasli dobi. Če temu dodamo še vpliv TV, socialnih omrežij, nezdravo hrano in hiter tempo življenja, je posledica logična. Postajamo vedno bolj odtujeni, ne-povezani in osamljeni.