osamljenost
Pozdravljeni
Pišem Vam zaradi osamljenosti. Po naravi sem nekoliko bolj sramežljiva in plašna ter mogoče malo preveč resna zato težko sklepam prijateljstva. To mi dela težave že od osnovne šole. Ljudje mislijo, da sem čudna. Od svojih vrstnic sem se razlikovala tudi po tem, da sem raje igrala nogomet, odbojko in druge športe. Prav tako se nisem z njimi razumela glede fantov, ker so se mi zdeli preveč otročji. Težave imam tudi po tem ko se spoprijateljim. Nekaj časa je vse uredu, potem pa se vse neha. Ko jih hočem poklicati, da bi šli kam ven, jih nikoli ne dobim po mobitelu ali pa se jim ne da. Ironično pa je, da me “prijateljice” kličejo takrat ko bi one hotele iti kam ali če kaj rabijo od mene. To se je že večkrat ponovilo in moram priznati, da sem razočarana nad tem. Zdaj pa bom omenila nekaj o fantih. Ker sem dokaj lepa in privlačna, sem deležna pozornosti od nasprotnega spola, vendar ta pozornost ni vedno pozitivna. Če se že začnem pogovarjati s kakšnim fantom, se pogovor nanese o njegovi bivši punci. Večino sem jih spoznala v disku ali klubu, vendar se je pogovor končal še isti večer predvsem zaradi njihovega načina obnašanja. Ker direktna komunikacija ni prinesla dobri rezultatov, sem se odločila spoznati koga preko interneta. To je trajalo kar nekaj časa, ker so v klepetalnicah sami čudaki in sem morala biti kar precej pozorna na to kaj se govorila. Čez nekaj časa sem končno privolila, da se sestaneva. Odšla sva v bližnji lokal, kjer sva se začela pogovarjati o različnih temah. Največ sva se pogovarjala o jogi in meditaciji. To ga je bolj zanimalo kot pa jaz, zato ga pač nisem več klicala. Zdaj trenutno nimam veliko časa, da bi hodila ven ker imam izpite. Na faksu(sem absolventka) še nisem spoznala nobenega fanta, ker so vsi v mojem letniku nekaj let mlajši(jaz sem stara 26let).
Prav res me zanima, ali tudi način oblačenja kaj vpliva na to, da pač težko koga spoznaš? Imam svoj stil oblačenja, kar pomeni da se ne oblačim kaj je trenutno moderno in nisem zagovornica slavnih znamk. Tudi moje finančno stanje mi ne dopušča, da bi si kar naprej kupovala nove obleke. Nekoliko se drugačno oblačim od svojih vrstnic predvsem zaradi zdravja in svojega okusa. Zdi se mi kot da me ne sprejemajo prav zaradi tega. Če pogledamo, je današnja moda pravi obup. Kdo pa je še slišal da se majce nad popkom nosijo pozimi pri krepko nizkih temperaturah??? To je norost!!! Poleti je to ok, pozimi pa nikakor.
Zanima me še kam hodijo mladi mojih let razen v disko in lokale? Da bi redno hodila samo na žure in pijače, se mi zdi predrago, zguba časa in tudi učiti se je treba. Kadar koli grem v mesto ali na predavanja, vidim mlade v lokalih. Lokali so vedno polni. Sprašujem se ali nisem sama ravno zato, ker nisem redna obiskovalka lokalov? Občutek imam, da kdor ne obiskuje redno lokale s svojo klapo, je pač nekaj z njim narobe in je zato outsider. Vprašanje, ki se mi večkrat postavlja v mislih, kaj imajo si toliko povedati? Meni namreč postane dolgčas ob takih pogovorih že po eni uri. Tudi preko mobitela se ne pogovarjam cele ure.
Torej kaj naj naredim, da ne bom vedno sama(to ni vedno slabo, zna pa biti pravi dolgčas) samo zato ker imamo o določenih pogledih svoje mnenje?
Lep pozdrav
Dvojčica
Mogoče bi poskusila malo tvegat in iti na zmenek s kom, ki ti morda ne bo takoj simpatičen. Roko na srce – očitno je, da tvoje metode iskanja ne delujejo in da boš ostala sama, če jih ne izboljšaš.
Nikoli ne boš našla človeka, ki ti bo 100% ustrezal. Velika sreča je, če imaš za partnerja nekoga, ki te ljubi, spoštuje in je tvoj sogovornik.
Če iščeš resne ljudi v klubih in diskotekah… boš morda potrebovala več sreče kot si misliš. Ljudje se hodijo tja zabavat in pogosto tam pokažejo ne preveč simpatično plat svoje osebe. Poleg tega so obiskovalci diskotek v povprečju mlajši od tebe in težko boš tam našla človeka, ki bo zate dovolj resen – karkoli že to pomeni.
Ljudje se izogibamo tistim, ki nas neprestano ocenjujejo in za katere vemo, da moramo neprestano paziti kaj govorimo in kako se pred njimi obnašamo. Z ostrim ocenjevanjem morda človeku sploh ne daš možnosti, ampak jih gladko odbiješ. In če se ti zgodi velikokrat ali celo vedno, potem se je potrebno vprašati kaj delaš narobe – ker nekaj očitno počneš narobe.
Mislim, da se iskanje po diskotekah ne bo obneslo. Poskusi se vključiti v kako dejavnost, če te to zanima. Možnosti za to je po naši domovini več kot dovolj: od pevskih zborov do fotoklubov in gasilcev. Če bi se vključila v dejavnost, ki te zanima in kjer bi po npr. 1/2 leta vztrajanja ugotovila, da ti je tam všeč in da se dobro počutiš, bi si naredila veliko uslugo. Spoznala bi ljudi, kar bi koristilo tvoji socializaciji.
modra dvojčica, nenehno obsojanje drugih ljudi in postavljanje sebe na piedestal (“sem lepša, zrelejša, resnejša, moralnejša itd.”) – kar počneš ti – je vedno znak hudih kompleksov. In od tega ne odstopim.
In ne boš verjela, ljudje instinktivno začutimo, da ima nekdo velike probleme sam s sabo in svojo indentiteto in če smo psihično stabilni, se mu začnemo izogibat.
Kaj naredit?
Spopadi se z lastnimi demoni. Nisem psihoterapevt, ampak po občuku bi rekla, da je nekdo/nekaj povzročil, da si začela zatirat izražanje svojih čustev in vse v življenju pretirano racionalizirat – strogost do drugih in navidezen občutek vzvišenosti, ki je samo kompenzacija, ker nimaš, kar ima večina drugih, pa ti za to še malo ni vseeno.
Imaš dve možnosti. Ali se na pot ozaveščanja same sebe podaš samostojno (ne priporočam, imaš preveč obrambnih mehanizmov) ali pa si poiščeš dobrega psihoterapevta, ki mu boš zaupala. Zakaj zaupala? Ker se ljudje s tvojimi problemi težko odprejo, sploh tistim, ki jih smatrajo za manj inteligentne/izkušene, kot so sami.
Seveda vem, da obstaja precejšnja možnost, da me boš napadla zaradi tega posta 🙂
Ampak gre za tvoje življenje, ne moje in jaz nimam od tega, kako ga boš ti zvozila, prav ničesar.
Dvojčice so dvojčice.
Nekoga si zavrnila, ker se je bolj zanimal za jogo in meditacijo, kot za tebe. Ni težava v tem.
Težava je v tem, ker si se precej razpisala o tvojem stilu oblačenja in o skrbi, da je za neuspeh krivo tvoje oblačenje. Kaj pa je oblačenje drugega, kot bolj ali manj privlačna embalaža. Za skrivanje golote in za zaščito pred mrazom ni potrebna nevem kakšna obleka, je pa res, da vseeno pove nekaj o nas.
Naj povežem z jogo in meditacijo. Kandidata, ki se bolj zanima za tvoje obleke, kot za tebe, tudi brez škode lahko črtaš, saj boš mislila, da se je ujel na embalažo. Potem boš pa spet potrebovala nove in nove obleke, pa omare…Kje je tvoja samozavest?
Janis, zanimivo mnenje imaš…
Jaz te ne mislim nič napadat, me pa vseeno nekaj zanima. Zakaj misliš, da so to znaki hudih kompleksov ???
To me zanima zato, ker imam tudi sam nekaj lastnosti “modre dvojčice”, s to razliko, da sem pač moški oz. fant.
Jaz sem tudi sam pri 27-ih, v življenju mi razen ljubezni vse stvari štimajo, imam službo, končan faks, hobije, itd, sem priden, pošten, deloven, v ljubezni pa je šlo nekako vse mimo mene.
Z “modro dvojčico” vidim podobnost v tistih lastnostih, ki jih opisuje na začetku. Bolj sramežljiv, zadržan, resen, težko navežem kontakt, itd… in se že sam sprašujem, če je z mano kaj narobe ??? In vedno dobim odgovor, da z mano ni narobe popolnoma nič. Sem odgovoren, zanesljiv, ne počnem neumnosti, ne vozim pijan okoli, ne pijem, ne kadim. Nobene punce nisem prizadel, nebene zajebal (se opravičujem zaradi grdega izraza), nobena ni jokala zaradi mene, nobeni nisem uničil sanj, nobeni strl srca… ampak kreteni punce zlahka dobivajo, jaz pa samevam, čakam in upam, da bo mogoče prišel trenutek sreče enkrat tudi zame.
Ne vem… bi se mogel v soboto zvečer napit do smrti, da bi bil bolj zanimiv ?!?!? Bi mogel v kakšnem lokalu začet razbijat kozarce in stole, da bi me kakšna opazila ?!?!? Bi mogel začet kadit, da bi lažje prišel v stik s puncami ?!?!? Je to hud kompleks, če nekdo ljubezen jemlje resno in mu to ni zajebancija ?!?!?
Ker mi je tudi en prijatelj že rekel, da se mu smilim in da se mi res zna zgodit, da bom ostal sam. In ko sem ga vprašal, zakaj tako misli in kaj je po njegovem mnenju z mano narobe, mi je dal en zelo zanimiv odgovor. Rekel je: sej si zelo v redu, nič ti ne manjka, nič ni narobe s tabo… ampak…”
He, pa smo tam… tisti “ampak”…
Bi se mogoče mogel začet delat slabšega kakršen sem, da bi lažje dobil punco ??? Bi se mogel začet pretvarjat, lagat in igrat nekega super frajerja ??? So to problemi s samim sabo, če ima človek nekoliko bolj umirjen karakter, če ne sili v ospredje, če enostavno ne vleče pozornosti nase, ker pač ni takšen, da bi to počel ??? Če je resen, čustven ??? Kaj so to kompleksi ?!?!?
LP, Mel
Ojla, Dvojčica!
Z veseljem sem prebrala tvoje pismo, pismo samozavestne mlade ženske, ki se ne podreja splošnim družbenim tokovom (posedanja v lokalih in zapravljanja časa). Žensko, ki si upa živeti svoje življenje, ki si upa imeti svoj stil oblačenja, ki si upa po svoje razmišljati in ki si upa tudi zavrniti fante, če se ji zdi, da se ji premalo posvetijo.
Ostani taka kot si, zvesta sebi, to je najboljše kar lahko storiš. Ne boš središče družbe, boš pa ti. Ohrani svoj stil življenja in išči človeka, ki mu je to všeč.
Skrbno izbiraj prijatelje, poskusi nove možnosti, da koga spoznaš. V knjigi John Gray “Moški in ženska na zmenku” je zbirka idej, kje lahko spoznaš zanimivega moškega. Preberi jo, morda v njej najdeš še kakšno zanimivo temo!
Lp
Sokca, pravilno.
Osamljenost ni tako boleča, kot je lahko boleče čustvo, da nikomur ne pripadamo, da nimamo ob sebi nekoga, ki bi mu lahko pripadali in nekoga, ki bi nas imel odkrito rad. Ta občutek je hujši, kot ne vem kakšna osamljenost. Biti potreben nekomu, biti nekomu navzoč, biti vir strasti in poželenja ter ljubezni, biti nekomu prva in zadnja misel.
Vedno se spominjam izreka naše none. “Ko greš v svet, potrebuješ dlan katere se oprimeš. Sam biti ni dobro”…
Biti sam na tem svetu, je najtežje od vsega.
Pa kako najti in spoznati sorodno dušo? Človeka, ki te ljubi in ima rad? Mar ni zapleteno?
Predstavljajte si, da živite sami. V stanovanju se počutite varne. Veste kje imate kaj, vsak dan je podoben drugemu. Nakar naenkart skozi okno zagledate nekoga, ki se z nečim ukvarja. Pristopite k njemu in se začnete pogovarjat. Kar naenkart se svet spremeni. Ni vam več do samote v svojem stanovanju, želite si stika z ljudmi. Pogovora, smeha…
In nič več ni isto. Niste več isti človek. Najtežje od vsega je biti sam.
Razumem te popolnoma, čeprav ne razumem tega, kako je lahko čedno dekle samo? Mar te ne “obletavajo” fantje, moški? Kaj jih potem na tebi moti? Si preveč zagledana vase? Preponosna, nezaupljiva? Zakaj se ne odpreš, pokažeš svetu svoj pravi obraz in bolečo osamljenost? Čega se bojiš? Ranljivosti? Zavrnitve?
Vsi tvegamo. Veš prav vsi, ko gremo v svet tvegamo, ali bomo sprejeti ali zavrnjeni. To moraš vzeti kot eno izkušnjo več. Razumeš?
Kdor ne upa tvegati, ostaja doma in je sam. Če ne boš odšla v svet in tvegala, boš sama. Žal.
Mlada si. Vse življenje je še pred teboj. Ne zapravi ga za osamljenost. Škoda te je. Razmišljaš kdaj v tej smeri? Da te je enostavno škoda.
zdi se mi, da si malo preveč kritična do vsakogar in vsega in da je imaš občutek, da si malo “nad vsem”. da hočeš izstopati in biti drugačna, ker nenehno tudi ponavljaš v svojem postu.to ljudem pač ni všeč in mogoče bi morala razmišljati v tej smeri – vsaj glede na to da praviš, da prijateljev nikoli ne dobiš na telefon, ali pa se jim ne da iti nikamor s tabo. če bi bil tak eden še razumem, če se tako obnašajo vsi, niso krivi drugi temveč ti. malo se pogovori sama s sabo in bodi kritična še do sebe ne samo do okolice.
sicer pa pogumo in glavo gor, ljubezen in prijateljstvo prideta ko smo tudi mi sami v harmoniji s seboj!
Modra dvojčica…si po horoskopu dvojčica? Lahko napišeš? Modra je barva poduhovljenosti. Jaz pa mislim, da nisi ne prevzetna in ne nad vsemi. Samo nisi za na tale planet. Podobni sva si.
Moram ti napisat eno resnico. Lepa dekleta so ponavadi osamljena. Verjemi. Moški se te bojijo, ker si lepa. Me razumeš? Bojijo se tvoje zunanjosti zgolj in samo zato, ker vedo, da je z lepo žensko povezano tisoč in en problem. Bojijo se je izgubiti, bojijo se konkurence drugih moških. Isto počno s teboj prijateljice. Seveda nimajo časa zate. To jim je samo izgovor, ker se bojijo s teboj ven, ker bi s svojo lepoto zasenčila njih. Razumeš? Vem to prav dobro. Lepotice se ponavadi osamljene, tako je pravilo. Pa naj ti drugi še bolj pišejo, da lepota izhaja iz notranjosti, to je samo izgovor. Grde ženske potrebujejo notranjo lepoto, ker jih drugače moški ne bi niti opazili. Žal mi je bralke. To je res. Kar sklicujte se na notranjo lepoto, ker ne premorete zunaje. Lepa dekleta so osamljena, ali pa si najdejo čisto povprečnega pridaniča. Pišite, zanikajte, pljuvajte. Nekaj je na tem resnice.
Sedaj pa še nakratko o lepoti. Nihče ni kriv, če ga je mati narava priškrtnila v lepoti, zato ljudi ne razločujem na lepe in grde. Danes je lahko vsakdo lep. Tudi tista dekleta, ki jih bog ni obdal z ne vem kako lepoto, so lahko lepa. Naj bodo prijazna, dobra, očaljiva in očem poželjiva. Na tone je kozmetike, ki vsako, prav vsako naredijo lepo. In lepotice naj ne vihajo nosu ob branju tegale posta. Poznam jih, po dvajstih letih je njihova prevzetnost in grda notranjost iz njih naredila grdobe, katerih grdota sega do kosti.
Moški. Vam je lažje. V današnjih časih vam ni treba biti lep. Moškim je lahko vseeno, ker ženske moške lepote ne opazimo na prvi pogled, tako, kot vi našo. Moški je lahko tudi grd, pa bo ženski očarljiv in ljubezniv. Kar spomnite se zgodovine. Sarter je bil velik filozov, eteist pa še kaj, pa je v biti bil prej grd, kot lep. Pa vedar je zavedel vse študentke s svojimi deli. Kaj pol?
Lepotica. Bodi ponosna, da ti je mati narava dala ta dar. Nikar ne poslušaj prijateljic, ki nimajo časa zate. Že vedo, zakaj ne.
Pojdi sama v svet. Boš videla. Vsa vrata so ti že v naprej odprta. Drugače jih odpri sama. Zmoreš. Verjemi.
Imam prav ali se spet motim?
Naj se usuje plas nasprotnih menej. Dobrodošla. Napisala sem samo svoje osebno mnenje.
Samo to sem vam imela namen napisati.
Metka, mislim, da pišeš neumnosti….
Lepotice so osamljene samo, če z njimi nekaj ni v redu, če so vase zagledane, neprilagodljive, na slabem slovesu in podobno…
‘Samo nisi za na tale planet. Podobni sva si.’ Metka, mi živimo na tem planetu, tako da je povsem nepomembno, a si za ta planet ali ne.
Dvojčica, ti samo korajžno, opazi še koga drugega na svetu, malo več empatije, malo manj egocentrizma, odprtosti, drznosti in samozavesti, pa bo.
Zdravo! Res velikokrat sem prebral ta odgovor in ga moram komentirat:
Janis napisala:
> modra dvojčica, nenehno obsojanje drugih ljudi in postavljanje
> sebe na piedestal (“sem lepša, zrelejša, resnejša, moralnejša
> itd.”) – kar počneš ti – je vedno znak hudih kompleksov. In od
> tega ne odstopim.
Ali ne priznavaš, da so tudi lepši, zrelejši, resnejši, moralnejši? Bi oni morali to skrivati pred sabo in svetom?
> In ne boš verjela, ljudje instinktivno začutimo, da ima nekdo
> velike probleme sam s sabo in svojo indentiteto in če smo
> psihično stabilni, se mu začnemo izogibat.
Ljudje se instiktivno bojijo tudi boljših, ker jim povzročajo neugodje, taki kot so sami oz. slabši pa jim božajo ego. Resda nekaterim boljši dajo impulz, da se sami izboljšajo, bojim pa se, da je neprimerno več onih, ki take poskušajo onemogočiti in to celo s psihiatrijo kot se je zapisalo tebi! Kaj si nam s tem povedala o sebi?
modra dvojčica, tebi pa dobrohoten nasvet: bodi raje ponosna, da si zrasla nad pritlehnost okolice (vem kakšne žrtve to zahteva) in raje ne znižuj svojih meril. Navsezadnje si še zelo mlada.
Pa srečno vsem!