Na vas se obračam z vprašanje glede resne okvare sluha. Dojenčku ob rojstvu niso zaznali sluha, zato so nas napotili na ORL kliniko, v kateri so v prvi preiskavi tone avdio grama ADG ugotovili zelo slabe razultate(80dB-100dB) in Timpogram(desno A, levo ni uspelo) in dali subjektivno oceno, da je otrok gluh in da je to dedno(še brez dodatnih raziskav)in nas napotili na preiskave ASSR in da bodo mogli vstaviti polža. Ker pa nas zanimajo še druga mnenja oz. raziskave kaj vse se lahko da narediti poleg polža(mogoče so kakšne blokade, ki se spregledajo) se na vas obračam z vprašanji glede ostalih možnosti, mogoe dodatne raziskave v tujini, itd.
Hvala!

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

Pri rojstvu je bil negativen presajalni test, oz. rekli so nam da je bil test 2 črtici od 8 in naj se naročino na ORL. Ker nam je bilo rečeno, da je lahko veliko razlogov za negativen test, maslo, voda, itd… na to nismo polagi veliko pozornosti, saj v družinah nimamo gluhih, otrok je živahen in dojema vso okolico, res pa da na zvoke se pa ni kaj oziral. Pri prvem pregledu je zdravnica takoj subjektivno ugotovila da je otrok gluh, da je verjetno razlog genski in nas napotila na ADG, ki je bi ocenjen da levo in desno sliši od 80db do 100db in opravljen je bil tudi timpogram, ki je pokazal na obeh ušesih A. Že pri prvem pregledu je bilo takoj govora o polžjem vsadku in smo bili čez 6 dni napoteni ponovno na timpogram in ASSR. Tipmogram je bil ponovno pri obeh A, ASSR pa levo zaznava pri 95db, desno ne zaznava in diagnoza težka naglušnost. Pri drugem pregledu nam je zdravnica ponovno omenila, da smo verjetno kandidati za polžji vsadek in da bomo verjetno imelo poseg od 10 do 11 meseca, ter bili napoteni po slušni aparat in na dodatne oz. sekundarne preiskave APMD na PEK in na CT.

Ker je bil ASSR na desno ušesu neodziven pri 95dB, oz. je graf prišel do 98%, me zanima kaj v bistvu to pomeni? Ali 100% pomeni, da šele dejansko takrat sliši, ali da takrat normalno sliši?
Slušni aparat uporablja 1 dan, pa se ne odziva na zvoke, ali je potrebni daljši časovni razmik, da se bo začel tudi na slušni aparat kaj odzivati, ali pomeni, da če se ne odziva takoj, se tudi sploh nebo?
Vem da je ASSR zelo točna preiskava, ali je dejansko sploh možno, da se pojavi še kaj drugega, ki bi bil razlog za tako stanje ali so res vse omenjene preiskave, ki smo jih dali do zdaj skozi skoraj 100% glede stanja?
Za odgovore se vam vnaprej zahvalujem.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

ADG pri dojenčku ni možen, možna je le vedenjska vadiometrija (opazujemo, pri katerem zvoku neha sesati dudo itd.).

APMD avdiometrija so odzivi možganskega debla na klik.

ASSR so odzivi možganov (slušne skorje), je popolnoma zanesljiva in natančna preiskava. Uspe le, če je timpanogram A. Glede na rezultat ASSR – prag sluha levo 95 dB in desno brez odziva sta obe ušesi v območju gluhosti. 95 dB mora biti močen zvok, da ga otrok zasliši. Tak sluh je popolnoma neuporaben, da bi otrok slišal govor, ga razumel in se ga naučil (tudi ne z najmočnejšimi slušnimi aparati)..

Če gluh dojenčk dobi polžkov vsadek, kljub gluhosti hodi v normalno šolo in govori. Idealno je, da je operiran okrog starosti enega leta. Ohrani vse pravice, vezane na invalidnost.

Če otrok najkasneje do 2 let in pol ali celo do 3. leta ne dobi polžkovega vsadka, ne more več razviti govora in postane gluhonem. To pomeni nezmožnost dojemanja zvokov narave in glasbe. Pri pridobivanju izobrazbe se srečujejo s hudimi ovirami in glede na raziskave dosežejo manjk, kot bi sicer. Najkasneje pri najstniku pride do čustvene zaostalosti in motenj, to je dokazano s številnimi akademskimi raziskavami (priložene na dnu prispevka).

Zdaj bo vaš dojenček dobil slušna aparata (da dobi vsaj nekaj zvokov iz okolja in ni popolnoma v svetu tišine), v starosti cca 1 leta pa vsaditev elektrode – polžkovega vsadka v notranje uho (ker čakamo, da glava dovolj zraste in je senčna kost bolje razvita). To je pomembno, saj šele po vsaditvi otrok začne svoj govorni razvoj (namesto ob rojstvu – torej s skoraj 1-letno zamudo). Morda aparat nista dovolj močna, da bi otrok sploh imel kakšno korist; morda pa se mora šele navaditi na nekaj popolnoma novega, česar med nosečnostjo in po rojstvu šei ni doživel. Vseeno lahko morda reagira le na najglasnejše zvoke.

Otrok s polžkovim vsadkom ima odlične možnosti, da razvije in razume govor ter da obiskuje normalno OŠ in se druži s slišečimi vrstniki, da sliši glasbo, prepeva itd. Vsega tega v svetu gluhih ni….

Genska okvara je pri prirojeni gluhosti zelo pogosta, potrdi se s preiskavo krvi.

Deaf children’s emotional development differs from that of hearing children

If you ask 12-year-old deaf children what ‘surprised’ or ‘curious’ means, two-thirds of them are unable to indicate under what circumstances a person would experience such an emotion. They are equally unable to describe these emotions. Most of their hearing peers, on the other hand, are able to do so. Developmental psychologist Carolien Rieffe delivered her inaugural lecture on 1 November 2010 on emotional development.

At the root of the atypical emotional development of deaf children lies a language problem. But the issue is more complex. Deaf children clearly exhibit different emotional development from hearing children. Language is not the only central factor in emotional development, as Leiden developmental psychologist Carolien Rieffe discovered. For the last ten years, Rieffe has been conducting research into the emotional development of deaf children, comparing their hearing to that of their hearing peers.

Carolien Rieffe’s inaugural lecture on 1 November 2010
Rieffe delivered her inaugural lecture at Leiden University on 1 November. She is professor extraordinary in Social and Emotional Development of Children with Auditory and/or Communicative Limitations, occupying an endowed chair of the Netherlands Association for Deaf and Hearing-Impaired Children.[/i]

Eur Child Adolesc Psychiatry. 2015; 24(5): 477–496.
Published online 2015 Mar 11. doi: 10.1007/s00787-015-0697-1
PMCID: PMC4419186
Emotional and behavioural difficulties in children and adolescents with hearing impairment: a systematic review and meta-analysis
Jim Stevenson,corresponding author Jana Kreppner, Hannah Pimperton, Sarah Worsfold, and Colin Kennedy

The aim of this study is to estimate the extent to which children and adolescents with hearing impairment (HI) show higher rates of emotional and behavioural difficulties compared to normally hearing children. Studies of emotional and behavioural difficulties in children and adolescents were traced from computerized systematic searches supplemented, where appropriate, by studies referenced in previous narrative reviews. Effect sizes (Hedges’ g) were calculated for all studies. Meta-analyses were conducted on the weighted effect sizes obtained for studies adopting the Strength and Difficulties Questionnaire (SDQ) and on the unweighted effect sizes for non-SDQ studies. 33 non-SDQ studies were identified in which emotional and behavioural difficulties in children with HI could be compared to normally hearing children. The unweighted average g for these studies was 0.36. The meta-analysis of the 12 SDQ studies gave estimated effect sizes of 0.23 (95 % CI 0.07, 0.40), 0.34 (95 % CI 0.19, 0.49) and −0.01 (95 % CI −0.32, 0.13) for Parent, Teacher and Self-ratings of Total Difficulties, respectively. The SDQ sub-scale showing consistent differences across raters between groups with HI and those with normal hearing was Peer Problems. Children and adolescents with HI have scores on emotional and behavioural difficulties measures about a quarter to a third of a standard deviation higher than hearing children. Children and adolescents with HI are in need of support to help their social relationships particularly with their peers.
Keywords: Hearing impairment, Emotional difficulties, Behavioural difficulties

Hvala za odgovor.

ADG je bil v prostem polju 80-100db(vprašljiv odziv) in ga imamo ponovno čez dva meseca s slušnim aparatom.
ASSR je bil pa 95db na levem in desno neodziven(vendar je krivulja prišlja do 98% ne pa do 100% zato so napisali da je neodziven). Me pa zanima kaj to sploh pomeni ali 98% to pomeni da nič ne sliši, 100% pa da šele zazna.
Za APMD pa še čakamo na datum, prav tako za CT. Ali bi bil potrebem še MRI?
Kdaj pa je gluhost potrjena?
Včeraj smo mu prvič dali slušni aparat in me prav tako zanima, ali se otrok takoj odzove, če kaj sliši, ali potrebuje dalj časa, ker pri nas se ni nič odzval, niti ni ne reagira nič, če mu po ušeso vrtamo, kot da nebi nič čutil. Pri widexu so mi rekli, da je težko točno določit pri tako majhnem otroku, saj se sluh lahko še razvija…
Hvala!

Lep pozdrav

Sluh je popolnoma razvit v 18. embrionalnem tednu zarodka. Kaj kakšen zvok pomeni, pa se možgani učijo od takrat dalje.

CT je potreben pred vsatvitvijo vsadka – pove nam, ali so kostne strukture normalno oblikovane ali gre morda za kakšno malformacijo.